Regijska srečanja mladih raziskovalcev
gorenjskih srednjih in osnovnih šol
Regijska srečanja mladih raziskovalcev
SREDNJIH ŠOL > OSNOVNIH ŠOL >TŠC Kranj >
Informacije
Za vodje raziskovalnih aktivov ...
 
O X. srečanju
Organizatorji
Vodje razisko. aktivov
Termini
Pozdrav sodelujočim
Ocenjevalne komisije
Ocenjevalni list
Bilten srečanja
 
Raziskovalne naloge
Napotki za izdelavo
Splošni napotki
Izgled, vsebina
Literatura
Primeri nalog
Prijavljene naloge
O prijavljenih nalogah
Oddane naloge
   
Prijava raziskova. nalog
Navodila za prijavo
Prijavnica
   
Pokrovitelji
   
Prejšnja srečanja
Arhiv srečanj
   
Raziskovalna dejavnost srednjih šol
Predstavitev
Model uvajanja inovativnosti in podjetništva
 


X. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih šol

 
  ODDANE NALOGE:
 
Izbrano področje:
Vsa področja
  (trenutno število prijavljenih nalog:   47 )
   
Navodilo:
S klikom na področje oziroma šolo prikažete samo naloge izbora.

PODROČJE:

Biologija

NASLOV NALOGE:

Cokolada – od kdaj, zakaj in kako

IZVAJALEC:

Agata Pivk, Ana  Primolic  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Julijana Gantar, pred. ucit. bio. in gos.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Namen najine raziskovalne naloge je bil izvedeti vec o zgodovini, proizvodnji in o ulivanju cokolade. V anketi, ki so jo reaevali ucenci 7., 8. in 9. razreda, sva ucence spraaevali o njihovih cokoladnih navadah in razvadah. Od njih sva prejeli zanimive in pricakovane odgovore. Obiskali sva tudi cokoladnico Rajska ptica, kjer sva tudi prakticno izkusili proizvodnjo cokolade v njihovem proizvodnem obratu in opravili intervju z uslulbenko. Najine ugotovitve in sklepe sva belelili predvsem na racunalnik, zbirali sva tudi slikovni material in si na televiziji ogledali oddajo o obiskani cokoladnici.

 
   

PODROČJE:

Biologija

NASLOV NALOGE:

Poznavanje in uporaba zdravilnih rastlin med ucenci OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

IZVAJALEC:

Helena  Oblak, Uraka  Seljak, Mojca  Bogataj

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Jana Rihtaraic, prof. slo. in teo.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Samozdravljenje z zdravilnimi rastlinami ima pomembno vlogo za ljudi, zato smo se odlocile, da raziacemo poznavanje in uporabo zdravilnih rastlin med ucenci na naai aoli. Cilj naae naloge je spodbuditi ucence k uporabi zdravilnih rastlin. Rezultate ucencev smo primerjale z rezultati odraslih. V primerjavi z odraslimi ucenci manj poznajo zdravilne rastline, saj jih pozna priblilno 75 odstotkov. Nekaj vec je deklic kot deckov. Še vecja razlika je pri uporabi. Zdravilne rastline uporablja le 55 odstotkov ucencev in ti jih uporabljajo zmerno. Iz njih vecinoma pripravljajo caje. Domaci izdelki, ki so jih poskuaali, jim niso bili prevec vaec, ker so bili premalo sladki. Še en dokaz vec, da je industrijska hrana predvsem mladim skvarila okus za kvaliteto. Najvec jih uporabljajo za zdravljenje blaljih obolenj. Menimo, da je razlika med ucenci in odraslimi tako ocitna, ker prihajamo iz podelelja in so naai stari starai v obdobju njihove mladosti poznali in uporabljali vec zdravilnih rastlin kot jih mladi danes. Drugih sredstev pogosto sploh ni bilo in je bila narava edina zaveznica cloveka. Še bolj verjetno pa je vzrok ta, da so ucenci v povprecju bolj zdravi od odraslih in zato ne potrebujejo toliko poseganja po zdravilnih rastlinah.

 
   

PODROČJE:

Biologija

NASLOV NALOGE:

S taco v roki

IZVAJALEC:

Nina Pangeraic    

ŠOLA:

OŠ Krile

MENTOR:

Bolena Perko, prof. biol. in gos.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Gozd, travnik in polje, ki so v neposredni blilini mojega doma, so livljenjska okolja za mnoge livali. Živali, ki tam prebivajo: srna, divja svinja, veverica, lisica, kuna, kanja, siva caplja in siva vrana, bom predstavila v raziskovalni nalogi. Predstavila bom tudi njihove prilagoditve na spremembe, ki nastanejo zaradi posega cloveka. To so spremembe pri hranjenju, vedenjske spremembe in odziv na blilino cloveka.

 
   

PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE:

Ali bosta predponi bio in eko sploh ae obdrlali svoj prvotni pomen?

IZVAJALEC:

Ana Zaplotnik    

ŠOLA:

OŠ Krile

MENTOR:

Bolena Perko, prof. biol. in gos.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Hrano, ki jo ulivamo, velikokrat ocenjujemo glede na to, ce je dobra, okusna in kako prijetno diai. Bolj pomembno pa je, da ta hrana koristi naaemu zdravju, zato imamo na trgu zelo pestro izbiro razlicno pridelane hrane. Najbolj zdrava naj bi bila bio hrana, ki je pridelana po pravilih bioloakega pridelovanja in temelji na pridelavi brez dodanih kakranih koli kemicnih sredstev ter je prijazna okolju in nam. To hrano lahko kupimo v obicajnih trgovinah pod znamko bio ali pa na ekoloakih kmetijah/trlnicah, ampak ta hrana je obcutno dralja od umetno pridelane hrane, ceprav se po videzu ne razlikuje toliko, kot bi morda pricakovali. Zato se spraaujemo, ali je potem bio hrana res pridelana naravno, je posledicno bolj zdrava in ali je sploh vredna toliko denarja? Na podlagi teh problemov sem se odlocila za raziskovalno nalogo, ki temelji na primerjanju razlicno pridelane hrane. Zbirala sem mnenja razlicnih ljudi o bio prehrani, izvedla poskus, v katerem so rastline rasle pod enakimi pogoji, ampak z razlicnimi dodatki substraktov in opazovala spreminjanje in rast teh rastlin. Na koncu sem nekaj vzorcev rastlin ae kemijsko analizirala in primerjala kolicino prisotnosti snovi, ki so nam v prevelikih kolicinah lahko akodljive. Ker pa je okolje vedno bolj onesnaleno in z njim tudi pridelovalne povraine, je vpraaanje, ali lahko sploh ae pridelamo povsem bio hrano, zelo zaskrbljujoce.

 
   

PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE:

Divja odlagaliaca

IZVAJALEC:

Rok Dolinar, Matej Dolinar, Urban Kos

ŠOLA:

OŠ Poljane

MENTOR:

Bojana Živkovic, prof. biol. in kem.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Okolje, v katerem livimo, je naae bogastvo, ki smo ga prejeli od naaih prednikov in ga bomo zapustili naaim naslednikom. Zaradi tega smo v vsakem trenutku dollni skrbeti za to, da bo ostalo cim bolj cisto in neokrnjeno. Clovek s svojimi dejavnostmi vsak dan ogrola okolje, ena izmed teh dejavnosti je tudi neodgovorno ravnanje z odpadki. Obcina Gorenja vas - Poljane je manjaa podelelska obcina, ki obsega 73 naselij in se razprostira na 153,3 km2 pretelno gricevnato–hribovitega obmocja. Gostota poselitve je nekaj manj kot 46,4 prebivalca na km2, kar pomeni, da je obcina ena redkeje poseljenih obcin v Sloveniji. V raziskovalni nalogi so v teoreticnem delu predstavljeni osnovni pojmi o odpadkih, razvracanje odpadkov in nacini locevanja gospodarjenje in organiziranost z odpadki na sploano in v obcini Gorenja vas-Poljane. V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate ankete, s katero smo leleli pridobiti podatke, ce druline ucencev, ki obiskujejo osnovno aolo od aestega do devetega razreda, locujejo odpadke in kaj naredijo s kosovnimi odpadki. Pri teh ucencih smo preverili ali vedo, kaj so divja odlagaliaca, in ce se v blilini njihovega doma nahaja kako divje odlagaliace. S pomocjo intervjuja pa smo leleli izvedeti kako je z locevanjem in odvozom smeti v naai obcini. Opravili smo tudi terensko delo na katerem smo poslikali divja odlagaliaca in dolocili njihovo lokacijo.

 
   

PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE:

Mahovi ohranjajo gozdove live

IZVAJALEC:

Alea Vehar    

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Lilijana  Justin, pred. ucit.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V svoji raziskovalni nalogi sem raziskal vlogo mahu in njegov pomen. Se sploh zavedamo, kako pomemben je mah v gozdnem ekosistemu?. Spoznal sem, da je mah velik del ekosistema, pomemben pa je tudi za kakovost prsti in tal. Mah najbolje uspeva v temnejaih in vlalnih predelih gozda. Mahove moramo ohranjati, sicer se lahko poruai ravnovesje v gozdnem ekosistemu. Vsak posameznik je z mahovi dollan ravnati odgovorno. Tega pa se pogosto ne zavedamo, saj nas je trenutno premalo pripravljenih kaj vec storiti za naravo

 
   

PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE:

Odpadki in odnos ljudi do njih

IZVAJALEC:

Jani Pagon    

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Ina Caric, dipl. ing. str.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Namen moje raziskovalne naloge je bil ugotoviti, ali ljudje locujejo odpadke. Ali locujejo odpadke le dalj casa in ali obcine skrbijo za »otocke«. Ce vedo kaj se zgodi z odpadki po tistem, ko jih zavrlejo v smetnjak. Ali mislijo, da kupijo stvari s prevec odvecne embalale. Na kakaen nacin podpirajo loceno zbiranje odpadkov, ter ali s tem prihranimo prostor na deponijah. Ali nam mogoce to prinaaa nov vir surovin. Kaj ljudje menijo o recikliranju. Mnenja ljudi o odvecni embalali - kdo mora poskrbeti za loceno zbiranje. Ali se nahajajo divja odlagaliaca v blilini njihovega kraja.

 
   

PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE:

Ptice okoli mojega doma

IZVAJALEC:

Silva Bolnar    

ŠOLA:

OŠ Škofja Loka - Mesto

MENTOR:

Vlasta  Balderman, pred. uc. biol.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V okolici mojega doma (vas Bodovlje pri Škofji Loki) so prisotne v zimskem casu naslednje vrste ptic: velika sinica, domaci vrabec, aoja, plavcek, meniacek, zelenec, liacek, veliki detel, taacica, kos, siva vrana, kalin, pinola in sraka. Najbolj atevilni vrsti sta velika sinica in domaci vrabec. Domacega vrabca v krmilnico ni bilo. Najraje pa se je v jati nahajal v hlevu in na drevju v okolici hleva. Pogosto se je pojavljal tudi plavcek. Druge ptice, kot so: meniacek, liacek, zelenec, pinola, veliki detel in kalin, so vidni bolj poredko v okolici mojega doma, a vendar so prihajali v mojo krmilnico. Tudi soaolci, v primerjavi z mojimi ugotovitvami glede preatevanja ptic, niso priali do bistveno drugacnih rezultatov. Najbolj atevilcne ptice so velike sinice in domaci vrabci. Soaolci so popisali ae brgleza, acinkavca, zeleno lolno, copasto sinico, kanjo in poljskega vrabca. V mestu so prisotni tudi golobi. Na podlagi razgovora s starejaimi ljudmi, ki ta kraj dobro poznajo, sem ugotovila, da so bile nekatere ptice vcasih bolj atevilcne in da so jim dolocene stvari, ki jih je clovek v okolje vnaaal ali ko je spreminjal okolje, akodovale. Te vrste so: rumeni strnad, kavka, pogorelcek, poljski vrabec, postovka, bela pastirica, aoja, cuk, taacica in brglez. Pticam so akodovali predvsem z uporabo kemicnih snovi v poljedelstvu, stara sadna drevesa so zamenjale nove nizkodebelne vrste, v sadjarstvu so uporabljali prevec strupov. Velike sinice in domaci vrabci so se spremembam okolja dobro prilagodili. Kormorana ljudje vcasih niso poznali. Biotsko raznovrstnost je potrebno ohranjati. Zato je zadnji cas, da se zresnimo in za to naredimo vsi cim vec. Svet bo lepai za vse in livljenje bolj zdravo. .

 
   

PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE:

Varstvo okolja, locevanje in recikliranje odpadkov v Žireh

IZVAJALEC:

Karin Kavcic, Manca Frlic  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Ina Caric, dipl. ing. str.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi sva raziskovali koliko ljudi v Žireh locuje odpadke in varuje okolje. Predelali sva atevilna gradiva in izvedeli veliko zanimivih podatkov o varovanju okolja. Zanimalo naju je koliko ljudi v Žireh locuje odpadke. V ta namen sva naredili ankete in jih razdelile obcanom iz razlicnih stanovanjskih naselij. V anketah sva zajeli airae podrocje o varstvu okolja in tudi o recikliranju odpadkov. Dotaknili sva se tudi drugih podrocij, kot so zrak, hrup, onesnalevanje tal in vode. Skozi celotno raziskovalno nalogo sva se ukvarjali z problemi onesnalevanja tal, vode in zraka. Želeli sva se prepricati ali se v Žireh ljudje dovolj ubadajo s tem problemom.

 
   

PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE:

Varuh vode, varuh prihodnosti

IZVAJALEC:

Lana  Zevnik    

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Ana  Šorli, pred. ucit. angl.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Ceprav pijemo vodo iz plastenk prav zato, ker lelimo v svoje telo vnaaati cim bolj cisto vodo, pa zadnje raziskave kalejo, da ta voda ni zdrava, saj se vanjo iz plastike embalale izloca snov bisfenol A (BPA). Poleg tega je pitje iz plastenk neekoloako. V svoji raziskovalni nalogi bom raziskala pomen vode za cloveatvo in kakana je njena uporabna vrednost. Se zemljani sploh zavedamo vloge vode? Spoznala sem, da vodo jemljemo kot nekaj samoumevnega, kar je bilo, je in bo vedno na voljo. Naucila sem se, da kmalu ne bo vec tako, ce se naa odnos do vode ne bo spremenil. Kristalno cisto vodo iz potokov bo zamenjala voda iz plastenk, ki je »mrtva« voda. Prav temu problemu sem v pricujoci raziskovalni nalogi namenila najvecji poudarek. Strokovnjaki vse bolj opozarjajo na nevarnosti industrijskega onesnalevanja okolja, k cemur prav gotovo doprinese moda pitja vode iz plastenk. Namen raziskovalne naloge je predvsem osvestiti cim vec ljudi o razselnosti problema, pred katerim si zatiskamo oci. O porabi vode, onesnalevanju okolja s plastenkami in vse hujaem onesnalevanju pitne vode. Ne samo zaradi nas, ki livimo danes in tukaj, temvec tudi zaradi prihodnjih rodov moramo vodo spoatovati in vsak posameznik je dollan z vodo ravnati odgovorno in varcno.

 
   

PODROČJE:

Ekonomija in turizem

NASLOV NALOGE:

Bohinj - vir navdiha

IZVAJALEC:

Eva  Kovacic, Saaa Arh, Veronika Hribar

ŠOLA:

OŠ dr. Janeza Mencingerja

MENTOR:

Uraka Repinc, univ. dipl. biblio., Lucija Markelj-Jensko, prof. zgo.in soc., Uraka Beznik, ucit. kem. in gosp. 

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Bohinj je bil in je ae vedno navdih za ustvarjalce razlicnih podrocij; tako za strokovnjake kot pisatelje, pesnike, slikarje, fotografe, glasbenike, filmske ustvarjalce…Njihova ustvarjalna dela prikazujejo Bohinj v vsej njegovi velicini. Za turiste so privlacni dogodki iz livljenja slavnih oseb, prav tako pa njihova dela. Utrinki iz omenjenih del so osnova za turisticni proizvod - zgibanko, katere namen je privabiti v Bohinj obiskovalce razlicnih interesov in jih tam zadrlati vec kot le en dan.

 
   

PODROČJE:

Ekonomija in turizem

NASLOV NALOGE:

Ce ne s Trlicanom, pa s kolesi

IZVAJALEC:

Tadeja Tomalic, Sabina  Dobrin, Žan Vodnjov

ŠOLA:

OŠ Krile

MENTOR:

Katja Konjar, prof. geo. in nem., Betka Potocnik, uni. dip. org.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Naaa prvotna zamisel je bila, da bi oblikovali kolesarsko pot, ki bi potekala po poti nekdanje leleznice Kranj – Trlic. Ko pa smo ugotovili, da ta naaa ideja vsaj ae nekaj casa ne bo uresnicljiva, se nismo vdali. Tako smo v nalogi oblikovali novo kolesarsko pot (trlicanko) na obmocju obcin Trlic in Naklo. Naa cilj je bil, da bi kolesarje pripeljali v »trliaki konec« in jim ponudili poleg enostavne in varne tudi zelo pestro kolesarsko pot. Na osnovi ankete, ki smo jo izvedli med prebivalci obcin Trlic in Naklo, smo ugotovili, da si prebivalci obeh obcin takano kolesarsko pot lelijo. Naredili smo predlog za kolesarsko pot, ki povezuje dve obcini. Predstavili smo jo v obliki zgibanke, ki sta jo izdali TIC Trlic in TIC Naklo. V zgibanki smo poleg Trlicanke predstavili ae nekaj zanimivih molnosti kolesarjenja. Trlicanka se zacne in konca pred naao osnovno aolo. Dolga je priblilno 25 kilometrov. Popelje nas mimo atevilnih naravnih in kulturnih spomenikov. Je poucna in zanimiva.

 
   

PODROČJE:

Ekonomija in turizem

NASLOV NALOGE:

Nakupne navade mladih v Žireh

IZVAJALEC:

Maja Šinkovec, Kaja Likar  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

mag. Petra Novak,  Barbara Peternel, pred. ucit.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Raziskovalna naloga se osredotoci na vplive, ki botrujejo nakupnim odlocitvam mladih v Žireh. Ceprav se vsakemu zdi, da je pri svoji odlocitvi samostojen in suveren, z anketo, intervjujem in analizo oglasov ter embalale dolocenih izdelkov dokazujeva nasprotno oz. prikaleva mnolico vzajemnih odnosov, ki vplivajo na to, kaj bo posameznik (v najinem primeru mladostnik) kupil. V prvem delu naloge so podane teoreticne opredelitve posameznih elementov dolocenega izdelka – od oglaaevanja do embalale. V drugem, prakticnem delu pa se naloga preusmeri na izkuanje mladostnikov pri nakupih in prodajalk, ki jih izdelke prodajo, prav tako pa na posamezne dele prodaje izdelka – njegovo (televizijsko, internetno in tiskano) oglaaevanje in embalalo. V analizo je zajetih nekaj najpogostejaih izdelkov, ki jih kupujejo mladi v Žireh.

 
   

PODROČJE:

Etnologija

NASLOV NALOGE:

Športno brez aporta

IZVAJALEC:

Lea Cibej, Nela  Štucin  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Barbara Peternel, pred. ucit., mag. Petra Novak     

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Raziskovalna naloga predstavi, da nacin livljenja – aportno brez aporta – ni misija nemogoce; da se aport, kljub temu da je definiran kot telesna aktivnost, pojavlja tudi v drugih kategorijah livljenja. Zanimalo naju je, koliko so aktivnosti s aportom povezane, npr. v popevkah, ljudskih pregovorih, racunalniakih igricah, poatnih znamkah, igrah na sreco, mladinskem leposlovju ipd. V namen raziskave, ki se nanaaa na vsakdanje livljenje ljudi, sva izdelali anketo, in jo razdelili med najine sovrstnike in tudi odrasle in jo kasneje analizirali in interpretirali; opravili sva nekaj intervjujev, pa tudi analizo popevk, racunalniakih igric, pregovorov … Povod za opravljeno raziskavo pa je projekt aporta, ki poteka letos na naai aoli – da tudi nevrhunski aportniki lahko prispevamo kancek k dejstvu, da se aport vedno bolj uveljavlja v livljenju slehernega posameznika.

 
   

PODROČJE:

Etnologija

NASLOV NALOGE:

Stari vremenski pregovori v luci podnebnih sprememb

IZVAJALEC:

Daaa Robic    

ŠOLA:

OŠ Antona Tomala Linharta Radovljica

MENTOR:

Tanja Resman Tomae, pred. ucit. geo. in zgo.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V svoji raziskovalni nalogi vam bom predstavila, kako sem s pomocjo starih ljudi, ki se ae spominjajo svoje mladosti in vremena pred aestdesetimi leti, zbrala stare vremenske pregovore in jih skuaala raziskati. Predvsem pa sem skuaala ugotoviti in ovrednotiti njihovo vrednost danes. V zadnjem casu nas strokovnjaki vsak dan opozarjajo na podnebne spremembe. Tudi sami jih lahko le opazimo. Te pa posredno vplivajo tudi na stare vremenske pregovore, s tem pa tudi na naao bogato kulturno dediacino.

 
   

PODROČJE:

Fizika in astronomija

NASLOV NALOGE:

Obstajaa ali ne?

IZVAJALEC:

Sonja Mlinar, Nina Kokelj  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Andreja Bogataj, pred. ucit. geo. in zgo.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V tej raziskovalni nalogi naju je zanimalo poznavanje vesolja. Že v preteklosti so domialjijo ljudi spodbujale informacije po razlicnih videnjih. Nekateri so se molnosti obstoja livih bitij izven Zemlje veselili, drugim so takane informacije povzrocale strah. Je danes, v 21. st. kaj drugace? Prav to vpraaanje nama je bil izziv za raziskovanje. Ugotavljali sva: kolikano je zanimanje za vesolje, ali verjamejo v obstoj livljenja izven naaega planeta, so imeli kakrana koli videnja nepojasnjenih pojavov, pojavi NLP-ja, jih mogoce zanimajo filmi, revije, knjige s takano vsebino, kakana je njihova predstava o nezemljanih… Ali mogoce kdaj, ko v toplih poletnih noceh spite pri odprtem oknu, pomislite, da vas kdo na skrivaj opazuje? Vas je strah? Kako bi reagirali, ce bi se zbudili in nekaj opazili?

 
   

PODROČJE:

Fizika in astronomija

NASLOV NALOGE:

Spremembe fizikalnih kolicin cloveakega telesa glede na fizicno aktivnost

IZVAJALEC:

Katja Dovlan, Arnela Nadarevic  

ŠOLA:

OŠ Trlic

MENTOR:

Romana  Turk, pred. uc. kem. in bio., Irena Žnidaric, prof. mat. in fiz.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Cloveako telo je pravi toplotni stroj. Pri fizicni dejavnosti se spreminjajo fizikalne kolicine cloveakega organizma. V nalogi Spremembe fizikalnih kolicin cloveakega telesa glede na fizicno aktivnost sva proucili, kako se spreminjajo fizikalne kolicine: pulz, frekvenca dihanja, kolicina izlocenega znoja, krvni tlak. Testirali sva tri enako stare soaolce, ki so razlicno fizicno aktivni. Ugotovili sva, da s preprostimi metodami lahko ugotovimo, kako se clovekovo telo odziva na telesno obremenitev.

 
   

PODROČJE:

Fizika in astronomija

NASLOV NALOGE:

Vesoljska postaja MIR

IZVAJALEC:

Jure Bajt, Jaka Oman  

ŠOLA:

OŠ Straliace

MENTOR:

Nela Poljanc, prof. fiz. in mat.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V tej raziskovalni nalogi sva opisala vesoljsko postajo MIR in livljenje v vesolju. S pomocjo dveh knjig avtorja J. M. Linengerja sva spoznala delovanje vesoljske postaje MIR, priprave astronavtov na polet v vesolje in nacin livljenja na vesoljski postaji.

 
   

PODROČJE:

Geografija in geologija

NASLOV NALOGE:

Pomenia mi livljenje

IZVAJALEC:

Neca Galicic, Janja Pirnat  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Andreja Bogataj, pred.ucit. geo. in zgo.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V tej raziskovalni nalogi boste lahko izvedeli veliko o vodah v Žirovski kotlini. V nalogi sva se dotaknili tem, kot so viri pitne vode, osveacenost s pomenom vode, varcevanje z vodo, kvaliteta vode v lirovskih rekah in potokih, pa tudi kvaliteta vode v zasebnem zajetju oziroma javnem vodovodu. O vsem tem sva z anketo povpraaali nakljucne obcane Žirov. Odpravili sva se tudi na obcino, na pogovor z gospodom Francijem Kranjcem, direktorjem obcinske uprave Žiri. Izvedeli sva veliko novega, med drugim tudi, da je v javnem vodovodu v Starih Žireh nova naprava, ki s pomocjo UV larkov popolnoma precisti vodo. Tako napravo imajo le ae v nekaj tujih drlavah, kar pomeni, da je kvaliteta vode v javnem vodovodu v Žireh res visoka. Presenetil pa naju je podatek, da voda v zasebnih zajetjih ni tako cista, kot sva si mislili na zacetku. Izmerili sva pH in trdoto vzorcev vode iz atirih razlicnih krajev: iz potoka Raceva, zasebnega zajetja, javnega vodovoda in manjaega potoka v Žireh. Podatki so naju presenetili, saj sva iz analiz ugotovili, da je le voda iz javnega vodovoda nevtralna, in ce se tako izrazimo, popolnoma neoporecna za pitje.

 
   

PODROČJE:

Geografija in geologija

NASLOV NALOGE:

Raziacimo prebivalstvo Gorenje vasi v atevilu prebivalcev, izobrazbi in dejavnostih

IZVAJALEC:

Monika  Ribic, Anemari Željelnjak   

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Martin  Štukelj, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Raziskovalna naloga predstavlja znacilnosti prebivalstva Gorenje vasi nekoc in predvsem danes, saj meniva, da to tematiko pozna malo ljudi, ae manj pa se z njo ukvarja. Osnovni namen te naloge je prikazati demografske znacilnosti Gorenje vasi s pomocjo uradnih statisticnih podatkov, ne pa iskati ozadja teh sprememb skozi cas. Z analizo podatkov sva predstavili gibanje prebivalstva od popisov iz 19. stoletja do zadnjega uradnega atetja prebivalcev leta 2002. Prav tako sva opisali trende staranja prebivalstva, kar je znacilnost moderne drulbe. Opisano je tudi viaanje nivoja izobrazbe prebivalcev Gorenje vasi, ceprav je slika slabaa od slovenskega povprecja. V zadnjem poglavju sva obdelali zaposlitveno strukturo aktivnega prebivalstva. Vecino podatkov o prebivalstvu Gorenje vasi, ki se nanaaajo na povojno statistiko in predvsem danaanji cas, sva primerjali s slovenskim povprecjem, da bi prikazali njegov pololaj v primerjavi s slovenskim povprecjem. Ugotovili sva, da so znacilnosti prebivalstva Gorenje vasi boljae od slovenskega povprecja, zlasti glede rasti in starosti prebivalstva, na drugi strani pa je nilje izobraleno.

 
   

PODROČJE:

Interdisciplinarna podrocja

NASLOV NALOGE:

Moc narave v cebeljih pridelkih

IZVAJALEC:

Ines Matuc, Helena  Stare, Tjaaa Šeliga

ŠOLA:

OŠ dr. Janeza Mencingerja

MENTOR:

Pavlina Zorman, pred. ucit. bio. in gos.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Cebelarstvo ima v Bohinju le zelo dolgo tradicijo. Kot drugje v Sloveniji tudi bohinjski cebelarji skrbno vzgajajo kranjsko cebelo sivko, marljivo in ljubeznivo cebelico, ki ob bogastvu pisanega alpskega cvetja poskrbi za okusen in zelo kakovosten pridelek medu. Domacini pa znajo iz tega medu pricarati aromaticne in okusne pijace. Drago Kotnik, cebelar iz Bohinja nadaljuje tradicijo cebelarstva le cez trideset let. Pravi, da je cebelarstvo res poezija kmetijstva. Iz cebeljih pridelkov izdeluje razlicne izdelke, zato smo lahko precej izvedeli o pripravi, zdravilnosti in uporabi teh izdelkov. Cebelje izdelke lelimo bolj spoznati in predstaviti drugim, da se bodo zavedali kakana zdravilna moc se skriva v njih .

 
   

PODROČJE:

Interdisciplinarna podrocja

NASLOV NALOGE:

Nemake izposojenke v poljanskem narecju

IZVAJALEC:

Borut  Kristan, Andrej  Podobnik, Janja  Štucin

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Martin Oblak, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Pri opravljanju raziskovalne naloge smo poceli naslednje stvari: 1. Preverjanje poznavanja narecnih besed starejaih ljudi, 2. uvodno vstavljanje teh besed v slovar, 3. sestavljanje ankete, 4. razdeljevanje anket, 5. prevajanje treh besedil iz nemacine v slovenacino, 6. nadalnje vstavljanje besed v slovar, 7. analiziranje anket, 8. sestavljanje koncne podobe raziskovalne naloge. V uvodu je podrobneje opisano, s cim smo si pomagali, ko smo dopolnjevali slovar, kako so potekala anketiranja in podobno. Rezultati ankete so pokazali da z generacijami poznavanje poljanskih narecnih besed pada, saj je razlika med najstarejao in najmlajao anketirano generacijo skoraj 50-odstotna. Sklepamo, da je temu tako zaradi predaolskega vrtca, slenga, ki izhaja predvsem iz angleacine, zaposlitve v oddaljenih krajih oz. krajih z drugim narecjem/nacinom govora in ostalih okoliacin, v katerih ne smemo govoriti poljansko. Na sploano bi lahko rekli, da poznavanje teh besed izginja s tem pa na nek nacin izginja tudi dediacina poljanske doline.

 
   

PODROČJE:

Interdisciplinarna podrocja

NASLOV NALOGE:

Pomaga(j)mo prvi(?)

IZVAJALEC:

Ana  Cadel, Eda Krilnar  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Maja  Brezovar, univ. dipl. soc. kulture, prof. slov. jezika       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Raziskovalna naloga predstavlja le del raziskovanja prve pomoci, natancneje poakodb pri aportu. O prvi pomoci na sploano lahko govorimo kot o res tisti cisto prvi pomoci, ki jo opravimo pred prihodom zdravnika. Raziskovalna naloga se dotika prav tega dela, kako ravnati pri aportnih poakodbah ali jih vsaj ublaliti. Med tistimi najpogostejaimi aporti, kot so koaarka, nogomet, atletika in alpski aporti, s katerimi se mladi radi ukvarjajo, se najveckrat pojavljajo nekatere izmed laljih poakodb, kot so nateg miaic, poakodba miaic, poakodba tetiv ter razni zlomi in poakodbe kolen. Predstavljena je prva pomoc za posamicne poakodbe, in sicer glede na njihove skupne znacilnosti. Z anketo sva leleli izvedeti, kako ucenke in ucenci definirajo razne poakodbe, kje so le izvedeli za prvo pomoc, ali so prvo pomoc le nudili oziroma kakorkoli drugace ukrepali, da so nekomu, ki se je poakodoval pri aportni dejavnosti, pomagali, predvsem pa se nama je zdelo smotrno vpraaanje, ali je med naaimi ucenci in ucenkami zadnje triade razvit cut odgovornosti, da je treba poakodovancu pomagati. Ugotoviti je bilo mogoce, da se jih je vecina le kdaj znaala v vlogi poakodovanca in da jim je bila prva pomoc nudena. Ucenci so izrazili mnenje, da bi v vecini primerov pomagali, razen ce bi presodili, da si poakodovanec lahko pomaga sam. Izrazili so mnenje, da o prvi pomoci sicer nekaj le vedo, nekaj pa jih meni, da vedo o prvi pomoci premalo, ceprav je v zadnjem delu predstavljeno, kako in v kakanem obsegu so ucenci s prvo pomocjo v okviru naae aole seznanjeni.

 
   

PODROČJE:

Kemija

NASLOV NALOGE:

Glavobol, vrocina,...? Aspirin!

IZVAJALEC:

Miha Štalec    

ŠOLA:

OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka

MENTOR:

Jasmina Vidovic, univ. dipl. inl. kem. teh.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Pri raziskovalni nalogi sem se odlocil sintetizirati acetilsalicilno kislino, ki je glavna sestavina in ucinkovina Aspirina. Preprican sem bil, da je sinteza cisto preprosta, vendar sem se motil. Moral sem biti pozoren na hitre spremembe. Mislil pa sem, da bo vsaj malo bolj zanimiva, ker sem ljubitelj burnih reakcij. Malo sem bil razocaran. Ko sem naposled imel ociacen produkt pred sabo sem podvomil, ce je to res acetilsalicilna kislina, zato sem se odlocil narediti analizo produkta. Menil sem, da bo dovolj ce preizkusim na dveh podrocjih. Preveril sem pH vrednost produkta in dolocil taliace, oboje sem nato primerjal za Bayerjevim Aspirinom 500. Z rezultati sem bil zadovoljen.

 
   

PODROČJE:

Kemija

NASLOV NALOGE:

Merjenje CO v ozracju

IZVAJALEC:

Mima  More, Blal Benedik  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Lilijana  Justin, pred. ucit.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Veliko je govora o onesnalevanju narave, zato sva tudi midva pricela razmialjati kako mocno je onesnalenje. Odlocila sva se, da raziaceva sama. Kakaen zrak dihamo v Žireh? Kdaj so koncentracije crnega ogljika v ozracju vecje? Imela sva veliko vpraaanj, zato sva se odlocila, da izdelava raziskovalno nalogo. S pomocjo te naloge sva soaolce in drulino obvestila, kako cist zrak imamo v naai lirovski kotlini. Rezultati so naju presenetili. Crni ogljik se v ozracju nahaja zaradi nepopolnega gorenja. Spoznala sva, da so najvecje koncentracije crnega ogljika v ozracju pred poslabaanjem vremena - zaradi niljega tlaka. Viaina koncentracij je odvisna tudi od smeri vetra. Onesnalevanje s crnim ogljikom se je zacelo le z uporabo ognja, s tehnoloakim razvojem pa se je le ae povecal. V letih 1993–1999 so ucenci nekaterih osnovnih in srednjih aol le sodelovali v projektu, v katerem so ugotavljali onesnalenost zraka s crnim ogljikom. V projektu je sodelovala tudi naaa aola. Zbrane podatke smo primerjali med seboj po letih in po lokacijah. Maksimalne povprecne koncentracije crnega ogljika so se gibale med 2,345 in 6,830 mg/m3 . Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se koncentracije CO spreminjajo glede na vremenske pogoje, prisotnost industrije v kraju, promet in atevilo drobnih kuriac. Vecina krajev, kjer smo merili CO spada v onesnalena podrocja, predvsem na podelelju pa je zrak ae vedno razmeroma cist.

 
   

PODROČJE:

Kemija

NASLOV NALOGE:

Sinteza kreme in vazelina

IZVAJALEC:

Tajda Blaznik, Tjaaa  Toman  

ŠOLA:

OŠ Staneta Žagarja Lipnica

MENTOR:

Katja Zavrl, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Kozmeticni pripravki, narejeni rocno na osnovi naravnih sestavin, kolo krepijo, pomirjajo, spodbujajo njeno obnavljanje, jo acitijo pred izsuaitvijo, v njej vzpostavljajo primerno razmerje med vlago in maacobo ter harmonizirajo vse njene funkcije. Ker ne vsebujejo sinteticnih emulgatorjev, konzervansov, barvil, parfumov, kolagena ali elastina, delujejo na kolo dolgorocno in ji kot livemu organu omogocajo, da naravno livi, spodbuja in ohranja samoozdravitvene sposobnosti. V raziskovalni nalogi sva na osnovi naravnih sestavin rocno izdelali vazelin za ustnice ter kremo za telo, roke in obraz. Glavne uporabljene sestavine so bile meaanica rastlinskih olj (ekstra deviako olivno, ricinusovo, kokosovo, mandljevo in sezamovo), voska (lanolin in beli cebelji vosek), destilirana voda ter hidrolat vrtnice, cvetov pomaranc in kamilice. Ugotovili sva, da sta kozmeticna pripravka izdelana rocno na osnovi naravnih sestavin kvalitetnejaa, toda manj obstojna od tovrstnih industrijskih proizvodov. Spoznali sva tudi, da je od razmerja med sestavinami odvisna gostota samega pripravka, ki je gostejai, trai in manj mazav v primeru, ce vsebuje vec voska, ter redkejai, mehkejai in bolj mazav, ce je v njem vec olja.

 
   

PODROČJE:

Kemija

NASLOV NALOGE:

Sladka mavrica

IZVAJALEC:

Eva Kryatufek    

ŠOLA:

OŠ Krile

MENTOR:

Monika Koair, prof. kem. in bio.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Dandanes nas barvila spremljajo na vsakem koraku. V medijih se o barvilih precej govori, saj se vedno znova poraja vpraaanje ali so barvila nujno potreben dodatek v livilih. Vecina ljudi je prepricana, da so barvila, ki so v danaanjem casu dodana prehrambnim izdelkom resno akodljiva zdravju. Mame svojim otrokom ne dovolijo jesti obarvanih bombonov in se vedejo kot, da bo otrok zbolel isti trenutek, ko bo pojedel bonbon. Vecina ljudi deluje po principu: »Naravno je boljae«. Pod nenaravno pa priatevajo vse aditive vkljucno z barvili. Že iz pradavnine je znano, da je clovek uporabljal naravna barvila za barvanje posode, tkanin in stenskih slikarij. Proizvajalci sladkarij za obarvanje bonbonov, kljub temu, da so na voljo naravna barvila, uporabljajo umetna, ker so lalje dostopna in cenejaa. Tudi sama sem redno spremljala razprave v medijih na temo barvil. Izvedela sem, da dolocena livila barvajo zato, da izgledajo bolj naravno in da doloceni izdelki zaradi barvil izgubijo okus. Ker se mi je ta tema zdela privlacna in aktualna sem se odlocila raziskati svet barvil v eni mojih najljubaih slaacic – bonbonih. Poskuaala sem na najenostavnejai nacin ugotoviti katera barvila sestavljajo barvni obliv bonbonov, katere barve sestavljajo posamezne barvni obliv in izbrati najprimernejai postopek locevanja.

 
   

PODROČJE:

Kemija

NASLOV NALOGE:

Zaacita lesa

IZVAJALEC:

Barbara Rolic    

ŠOLA:

OŠ Trlic

MENTOR:

Romana Turk, pred. uc. kem. in bio., Asja Štucin, prof. biol. in gos.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Les je pogost gradbeni material. V slovenskem prostoru so iz lesa cele stavbe, stavbno pohiatvo in notranje pohiatvo, posamezni deli orodij... . Ce je les izpostavljen zunanjim vremenskim dejavnikom, se njegove lastnosti spreminjajo. Njegova livljenjska doba se skrajaa. Za podaljaanje livljenjske dobe lesenih povrain so nekoc uporabljali laneno olje. Danes strokovnjaki priporocajo razlicne lesne premaze. V nalogi sem ugotavljala, kako vremenski dejavniki vplivajo na les, zaaciten z razlicnimi premazi, ki jih priporocajo razlicni proizvajalci.

 
   

PODROČJE:

Psihologija

NASLOV NALOGE:

Motivacija vrhunskih aportnikov

IZVAJALEC:

Simon  Stanonik, Jaka Kopac, Cene  Rakuacek

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Maja Brezovar, prof., Barbara Peternel, pred. ucit., mag. Petra Novak  

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Borba za obstanek je prisilila cloveka, da le od davnih casov razvija svoje telesne sposobnosti. Lovec in zbiralec sadelev, obkrolen od atevilnih sovralnikov in naravnih nevarnosti, se je lahko ohranil samo z mocjo, s hitrostjo, spretnostjo in z vzdrlljivostjo, zaupajoc svojim naravnim telesnim sposobnostim. Pred mocnimi livalmi, naravnimi nevaecnostmi in ljudmi je belal, a slabotne je preganjal in lovil. Zato je moral izpopolnjevati svoje sposobnosti v teku, plezanju, skokih in metih, saj je bilo pogosto od tega odvisno njegovo livljenje. K vsemu temu pa so ga gnale potrebe in cilji; navedena pojma pa uvracamo k motivaciji posameznega cloveka. Le-ta sicer deluje pri vseh livih bitjih, ampak najbolj je razvidna pri cloveku, in to daje vsakemu cloveku poseben pecat posebnosti, celo enkratnosti. Poleg vrojene oblike motivov se torej pojavljajo tudi druge oblike motiviranega obnaaanja, ki se ga v najvecji meri naucimo z livljenjskimi izkuanjami. Najpomembnejaa znacilnost clovekove motivacije je ta, da lahko svoje obnaaanje zavestno spodbuja, usmerja in vodi. Clovek si lahko postavlja cilje in motive, ki jih nato skuaa doseci s svojo voljo in zavestno nadziranim delovanjem. Naloga predstavi zavedanje o motivaciji vrhunskih aportnikov – kakani so njihovi cilji in katere potrebe, motivi jih lenejo, da le-te skuaajo v najvecji molni meri uresniciti.

 
   

PODROČJE:

Psihologija

NASLOV NALOGE:

Povezanost ucnega uspeha s aportnimi doselki ucencev 6., 7., 8. in 9. razreda OŠ Žiri

IZVAJALEC:

Karmen  Brence, Neja  Filipic, Saaa Peternel

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Špela Krvina, prof. kem. in biol.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi smo lelele spoznati, kakana je povezanost med aportom in ucnim uspehom, katere aporte trenirajo naai ucenci, kolikokrat na teden trenirajo, kako pogosto sodelujejo na tekmovanjih, kakane uspehe imajo na tekmovanjih, najvecje njihove uspehe, kakaen povprecen uspeh imajo v aoli, ali se jim je uspeh skozi aolo kaj poslabaal in ali se z lahkoto ucijo. Povod za naao raziskovalno nalogo je leto aporta, ki letos poteka na naai aoli. Postavile smo sledece hipoteze: da vec ucencev s povprecnim ucnim uspehom 4 ali 5 trenira vec kot 3x na teden, da imajo koaarkarji boljai povprecni ucni uspeh od nogometaaev, da imajo dekleta, ki se ukvarjajo s aportom na sploano boljai ucni uspeh kot decki, da deckom dela ucenje vec telav kot dekletom ter da ucni uspeh ne vpliva na aportne doselke. Ugotovile smo, da imajo aportniki zelo dober povprecni ucni uspeh in da se zelo lahko ucijo. V aportu, ki ga trenirajo, so vecinoma uspeani. Trenira vec deckov kot deklet. Najboljai povprecni ucni uspeh imajo koaarkarji, najslabaega pa nogometaai. V ta namen smo opravile tudi tri intervjuje s aportniki iz Žirov, ki so na tekmovanjih dosegali vrhunske rezultate. Žana Jereb je trenirala koaarko, z ekipo Merkur Celje so bile pokalne in drlavne prvakinje. Denis Markelj je treniral nogomet, igral je v prvi clanski slovenski nogometni ligi. Cene Šubic pa je postavil drlavne rekorde na 1500 in 3000 metrov. Anketirale smo 68 naaih aportnih ucencev.

 
   

PODROČJE:

Psihologija

NASLOV NALOGE:

Ucenje na zanimiv in ucinkovit nacin

IZVAJALEC:

Ana  Sirnik, Klara  Logar  

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Katja  Cegnar, uni. dipl. pedag.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskavi naju je zanimalo, kako se lalje in ucinkovitejae nauciti neko snov in kakane so ucne navade ucencev na aoli. Na ucenje vpliva mnogo dejavnikov (notranji: fizioloake, psiholoaki; zunanji: fizikalni, drulbeni). Osredotocili sva se predvsem na ucne navade, ki spadajo med psihioloake dejavnike. Gre za spretnosti in metode, ki omogocajo racionalno in uspeanejae pridobivanje novih znanj. Ucne navade delimo na delovne navade, ucne tehnike (temeljijo na osnovnih besednih spretnostih, kot so govor, pisanje, branje) in metode ucenja. Cilj raziskovalne naloge je bil preveriti najine hipoteze v zvezi z ucnimi navadami ucencev. Predvsem so naju zanimale razlike v ucnih navadah med aolsko uspeanimi in neuspeanimi ucenci. Z metodo anketiranja se je vecina najinih hipotez potrdilo. Ugotovili sva, da se ucenci ne ucijo vsak dan sproti in ob istem casu, ucenci pri ucenju ne uporabljajo dodatne literature (leksikoni, knjige…), veliko ucencev se iz ucbenikov sploh ne uci. Obstajajo razlike med ucno uspeanimi in ucno manj uspeanimi ucenci.

 
   

PODROČJE:

Racunalniatvo in telekomunikacije

NASLOV NALOGE:

Skupaj, dokler naju izpad elektrike ne loci

IZVAJALEC:

Sabina Marolt, Nela  Šivec  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Andreja  Bogataj, pred. ucit. geo. in zgo.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Racunalnik postaja del naaega vsakdana. Potrebujemo ga za aolsko delo, nujen postaja za stik s svetom. Mnogim najstnikom pomeni stik z vrstniki, beg pred resnicnostjo, lepai svet. Zanimalo naju je, ali imajo vsi najini sogovorniki dostop do racunalnika in svetovnega spleta, v kakane namene ga uporabljajo, v kolikani meri se predstavljajo na njim namenjenih straneh, ali je raba racunalnika kdaj jabolko spora v drulini, jim starai omejujejo cas uporabe le-tega, je prepoved rabe racunalnika lahko tudi vzgojno sredstvo… Je mogoce, da na naae razumevanje sveta vpliva prekomerna raba racunalnika? Na ta in ae mnoga vpraaanja sva poskuaale odgovoriti v najini raziskovalni nalogi.

 
   

PODROČJE:

Racunalniatvo in telekomunikacije

NASLOV NALOGE:

Splet, spletne klepetalnice ter mladi

IZVAJALEC:

Anja  Peternelj, Dajana  Nanova  

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Bojana  Mihalic, uni. dipl. org       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Za to raziskovalno nalogo sva se odlocili, ker so spletne klepetalnice in splet naa vsak dan. Poznava veliko ljudi, ki pride domov iz aole ali dejavnosti in se usede pred racunalnik. Nekateri za nekaj minut drugi pa za vec ur. Znanstveniki, psihologi in osebni zdravniki opozarjajo pred veliko uporabo racunalnikov, ki unicujejo naae oci in molgane. Vse vec ljudje pa se zavojinz uporabo interneta in klepetalnic. Ce niso ves cas na klepetu preko interneta mislijo, da zamujajo livljenje. N lalost pa ne opazijo, da livljenje tece mimo njih. Vendar ni vse v molganih. Nevarni so tudi virusi, ki nam lahko spraznejo bancne racune. Veliko nevarnost pa predstavljajo ljudje, za katere mislimo, da so naai prijatelji, potem pa se pokale ravno obratno. Raziskovalno nalogo sva zaceli z pripravljenjem upraaalnikom in zbiranjem podatkov. Upraaanja sva postavljali na temeljih najnih tez. Naredili sva grafe in napisali ugotvitve. Nekatere stvari so naju presenetile, druga pa niti ne. Ko sva dobili vse odgovore sva se vrgli na pisanje teoretcnega dela. Napisali sva vse, od zacetka do konca. Rziskovali sva o tujcih na intenetu, zasvojenosti, sestavi racunalnika, zgovini interneta in ae o cem drugem. Zraven sva dodali ae nazorne fotografije, da bi bila snov cim bolj razumljiva.

 
   

PODROČJE:

Racunalniatvo in telekomunikacije

NASLOV NALOGE:

Uporaba sodobnih telekomunikacijskih in TV naprav

IZVAJALEC:

Marko Justin, Rok Demaar, Jure Peternel

ŠOLA:

OŠ Poljane

MENTOR:

Jure Kumer, prof. fiz. in teh.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

S to raziskovalno nalogo smo leleli izvedeti, kakano je stanje uporabe sodobnih telekomunikacijskih ter TV naprav v naai okolici. Ob koncu leta 2010 bodo v Sloveniji vsi oddajniki oddajali samo digitalni TV signal. Zato smo preverili, ali so prebivalci le preklopili na digitalni TV sistem in ce sploh vedo, kaj je to. Poleg tega nas je zanimalo tudi, koliko se je povecala uporaba mobilnih aparatov v primerjavi s prejanjimi leti. Iz podatkov smo ugotovili, da so se hitrosti dostopa do interneta v Sloveniji povecale, zato smo preverili, kako je s tem v naai okolici. Hipoteze, ki smo jih postavili, smo vecinoma potrdili. Preverili pa smo jih z anketo ter razlicnimi viri na internetu ter v knjigah.

 
   

PODROČJE:

Slovenski jezik in knjilevnost

NASLOV NALOGE:

Imena lirovskih ulic

IZVAJALEC:

Lara Mezek, Meri Mezek  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Barbara  Peternel, pred. ucit., Tanja Mocnik, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Kaj je ime? Zakaj je potrebno? Zakaj imamo tako razlicna imena? Kaj pa imena naaih lirovskih ulic? Zakaj so sploh nastala? Cemu so namenjena? Kako so nastala? S temi vpraaanji sva se ukvarjali v najini nalogi. V prvem delu sva ugotovili, da ulicni sistem v Žireh obstaja zadnjih trideset let, pred tem so bile na tem obmocju vasi, ki so se zdrulile v skupno naselje. Na kratko sva predstavili sam kraj in prikazali potek poimenovanja ulic ter oris zgodovine vasi in naselij, iz katerih so nastale Žiri, in ki so se potem razclenile v posamezne ulice. Raziskali sva, po kom ali cem so poimenovane in izvedeli, da jih je nekaj poimenovanih po osebah, nekaj po ledinskih imenih ter da ime pogosto izhaja iz zgodovinskega dogodka in je skrbno premialjeno. Za aktualizacijo sva izvedli intervju s pobudnikom nastanka ulicnega sistema gospodom Jernejem Podobnikom. Ker naju je zanimala pomenska razlika med samimi pojmi pot, ulica, cesta, sva v drugem delu najprej poiskali razlicne razlage teh besed. Nato sva se z imeni ukvarjali z jezikovnega vidika, pri cemer sva pregledali besedoslovno (pri tem tudi etimoloako), besedotvorno, oblikoslovno in skladenjsko plat. Z anketo sva ugotovili, da ucenci vecinoma ne vedo, po kom ali cem je imenovana njihova ulica in zakaj tako, ter skuaali zbrati predloge, kako bi ucenci sami poimenovali svojo ulico.

 
   

PODROČJE:

Sociologija

NASLOV NALOGE:

Šolanje na Madagaskarju

IZVAJALEC:

Katja Dolenec, Manca Cadel  

ŠOLA:

OŠ Poljane

MENTOR:

Edi Bajt, prof. mat. in teh.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Za raziskovalno nalogo sva se odlocili iz dveh razlogov. Lansko leto se je z Madagaskarja po 10 letih dela vrnil duhovnik Janez Mesec, ki sedaj deluje v naai blilini. Drugi razlog pa je obisk Joseph Rakotorahalahya na naai aoli. Ugotoviti in raziskati sva leleli kako poteka aolanje otrok na Madagaskarju; katere pripomocke pri pisanju uporabljajo, pri katerih letih zacnejo obiskovati osnovno aolo, ali imajo vsi otroci molnosti aolanja, ugotoviti kako njihovo aolanje poteka,ugotoviti koliko razredov obiskujejo, raziskati kdo jih poucuje, drulinski in socialni problemi, nataliteta otrok,… Na koncu sva hoteli tudi ugotoviti kako si ucenci naae aole predstavljajo aolanje teh otrok. Z vso prebrano literaturo in pogovorom z duhovnikom Janezom Mescem sva priali do ugotovitve, da otroci na Madagaskarju nimajo tako dobrih pogojev za aolanje kot mi, aolo zacnejo obiskovati pri 6 letih, za pisanje uporabljajo kemicni svincnikom, aolanje je sicer obvezno, toda vecina staraev otroke po 2-3 letih ne poailjajo vec v aolo, pouk obiskujejo dvakrat dnevno, velik stroaek za starae je v zacetku aolskega leta, ko je potrebno nakupiti vse potrebno za aolo, poucujejo jih ucitelji, ki naj bi imeli opravljeno maturo in ae nekaj posebnega izobralevanja. Med ucenci devetega razreda, je izvedena anketa pokazala, da ucenci ne poznajo razmer za aolanje na Madagaskarju. Pokazalo se je, da so ucenci kar resno vzeli anketo, saj nama niso vrnili samo 8 anket. Ankete nisva izvedli v ostalih razredih na naai aoli, saj je bilo le brez teh literature dovolj.

 
   

PODROČJE:

Sociologija

NASLOV NALOGE:

Žurke in pitje alkoholnih pijac trliakih osnovnoaolcev

IZVAJALEC:

Simona Ahacic, Klavdija Bahun  

ŠOLA:

OŠ Trlic

MENTOR:

Blanka Rejc, univ. dipl. soc., Romana Turk, pred. uc. kem. in bio.     

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Mladi se radi zabavamo in zabava je za mlade zelo pomembna. Žal pa je na zabavah pogosto prisoten alkohol. Mladi povezujejo zabavo s pitjem alkoholnih pijac in si skoraj ne predstavljajo, da se je molno zabavati tudi brez tega. Ravno zato sva se odlocili, da raziaceva kako »lurajo«, se zabavajo naai osnovnoaolci in koliko je na njihovih »lurih« prisoten alkohol. S pomocjo anketnega vpraaalnika sva skuaali ugotoviti, ali so »lurke« osnovnoaolcev vedno povezane s pitjem alkoholnih pijac ter kako pogosto osnovnoaolci sploh obiskujejo »lurke«.

 
   

PODROČJE:

Sociologija

NASLOV NALOGE:

Celada - navodila za uporabo

IZVAJALEC:

Suzana  Filipic, Lara Zajc  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Vesna Krvina, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V najini raziskovalni nalogi sva leleli raziskati ozaveacenost razlicnih generacij Žirovcev o pomenu uporabe razlicnih vrst varnostnih celad ter vzdrlevanju le teh. Zanimalo naju je tudi, ali sploh vedo od kdaj in od kod izvira prva celada. Anketrirali sva ucence 3., 5. in 8. razredov ter odrasle. Po pricakovanjih so vsi anketiranci dobro seznanjeni in se zavedajo pomembnosti uporabe varnostne celade. Kaj pa praksa? To pa je povsem druga zgodba.

 
   

PODROČJE:

Sociologija

NASLOV NALOGE:

Odvisnost med mladimi v zadnjem triletju poljanske osnovne aole

IZVAJALEC:

Mateja Koair, Eva Plestenjak, Lea Strlinar

ŠOLA:

OŠ Poljane

MENTOR:

Polona Zupan, univ. dipl. psih., mag. Ana Jurjevic, prof. slo. in ang.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Naaa raziskovalna naloga je bila namenjena temu, da ugotovimo, kako so ucenci zadnjega triletja naae aole seznanjeni z raznimi odvisnostmi in njenimi posledicami, in da ugotovimo priblilno realno stanje glede prisotnosti razlicnih vrst odvisnosti med njimi. Raziskovalna naloga temelji predvsem na anketnemu vpraaalniku, ki je bil opravljen med ucenci sedmega, osmega in devetega razreda. Spraaevale smo jih o odvisnosti od alkohola, cigaret in kajenja ter o prekomerni uporabi elektronskih naprav. Zadnje case se vedno vec govori o raznih vrstah odvisnosti. Izbrale smo si tri, ki so se nam zdele med ucenci najbolj pogoste. V preteklosti se je odvisnost nanaaale le na kemicne snovi, zadnje case pa so vse bolj pogoste tudi nekemicne odvisnosti npr. odvisnost od mobilnega telefona. Med naaim raziskovanjem smo analizirale anketne vpraaalnike in odgovori so nas vcasih kar presenetili. Zaradi rezultatov, ki smo jih dobile, menimo, da bo ucencev, ki so odvisni, vedno vec. Gospodarstvo se je po svetu v zadnjih casih mocno razvilo, posledicno so iznaali tudi nove vrste cigaret, alkohola in pa tudi mobilnih telefonov, televizij ipd. Ker najstnike zanima, kako je vse to videti oz. kako deluje, poskusijo veliko razlicnih stvari. Ugotovile smo namrec, da najvec ucencev razlicnim odvisnostim podlega, ker jih je na zacetku le zanimalo, kako je, kakaen je obcutek, nato pa se temu ne morejo vec upreti. Menimo, da je na svetu najvec odvisnikov od cigaret. Temu sledi odvisnost od alkohola, kasneje pa ae druge odvisnosti vseh vrst. Ker poznamo le toliko vrst odvisnosti, veliko ljudi ne ve, kako bi si pomagali. Prvi korak pri prenehanju je zagotovo priznanje, da je posameznik zasvojen. Temu sledi lelja po prenehanju, aele potem lahko clovek v resnici tudi preneha, pri cemer mu lahko pomagajo tudi razlicne ustanove.

 
   

PODROČJE:

Sociologija

NASLOV NALOGE:

Potovalna slabost

IZVAJALEC:

Kaja  Slabe , Nela  Štucin  

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Agata  Bradeako, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Raziskovalno naloga je narejena z namenom, da bi izvedeli kaj vec o potovalni slabosti. V njej je ugotovljeno, kaj je najbolje narediti za preprecevanje ali vsaj blalenje slabosti. Cilj naloge je ugotoviti, ali oblil cez popek pomaga.

 
   

PODROČJE:

Sociologija

NASLOV NALOGE:

Zdravje, narava, denar - mogoce vse?

IZVAJALEC:

Eva Kopac, Aljal Rudolf  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Mojca Miklavcic, pred. ucit. biol. in gosp.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V medijih vse pogosteje sliaimo, kako se svetovno podnebje spreminja. Žal na slabae. Vse pogosteje v casopisih in revijah prebiramo o gospodarski krizi in dobrodelnih akcijah, ki preprecujejo najslabae.Tudi zdravje ljudi ni prevec napredovalo, temvec je bolezni vse vec, kar je zaskrbljujoce za prihodnost. Avtorja sta se odlocila, da bosta raziskala, kako se s temi problemi spopadajo obcani obcine Žiri. Zanimalo ju je, kako se obnaaajo do okolja in do pomoci potrebnih ljudi, kako skrbijo za svoje zdravje in zdravje svojih blilnjih, kako gospodarska kriza vpliva na njihovo livljenje. Cilj njune naloge je bil, da bi obcane spodbudila k razmisleku o varovanju okolja ter zdravja, ki je eden izmed najvecjih bogastev. Njune hipoteze so: 1. Ljudje skrbijo za svoje zdravje zelo dobro. 2. Obcani porabijo manj denarja za manj nujne potrebe. 3. Ljudje varcujejo s prihodki. 4. Odnos do okolja ni najboljai. Vec o tem pa v raziskovalni nalogi.

 
   

PODROČJE:

Tehnika in tehnologija (tekstil, lesarstvo, strojn

NASLOV NALOGE:

Varcna hiaa

IZVAJALEC:

Rok Oblak, Marko Plestenjak, Gregor Homan

ŠOLA:

OŠ Straliace

MENTOR:

Deana Selko, pred. ucit. teh. vzg. in lik. vzg., Nela Poljanc, prof. fiz. in mat.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Namen naae raziskovalne naloge je bil spoznati varcno hiao. Varcna hiaa je prijazna okolju in dolgorocno tudi naaemu lepu. Poznamo tri glavne vrste varcnih hia. Razlike med obicajno in varcno hiao so ocitne v nacinu gradnje in porabi razlicnih virov energij. V hiao vgradimo posebne vrste gradbenega materiala, vec izolacije in dolocene pripomocke, med njimi soncne kolektorje, toplotno crpalko… Nacin gradnje smo prikazali z izdelavo modela varcne hiae. V raziskovalni nalogi se teoreticno spoznavanje varcne hiae dopolnjuje z modelom le te.

 
   

PODROČJE:

Zgodovina in umetnostna zgodovina

NASLOV NALOGE:

Kje so tiste domacije, ki so vcasih bile?

IZVAJALEC:

Petra  Jesenko, Anja Zeko  

ŠOLA:

OŠ Poljane

MENTOR:

Bernarda Pintar, prof. ang. in slo., Sonja Homec, prof. geo. in zgo.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Živiva v blilini Poljan, kjer sva v okolici opazili veliko opuacenih domacij. Najini hipotezi sta bili, da je bila vecina domacij zapuacenih po 2. svetovni vojni ter da se za opuacene domacije ne zanima nihce. Želeli sva izvedeti vec o opuacenih domacijah, npr. ali imajo dedice, ki bi zanje poskrbeli, zanimala naju je starost in ohranjenost domacij. V nalogi sva uporabili metode ankete, intervjuja in terenskega preverjanja. O opuacenih domacijah sva veliko izvedeli od domacinov, ucencev OŠ Poljane ter njihovih staraev. Objekte sva fotografirali. Ugotovili sva, da je vseh opuacenih domacij priblilno 49. Vecinoma so v dokaj slabem stanju. Njihovi lastniki se zanje pretirano ne zanimajo. Videli sva, v kakanem stanju so liveli ljudje nekoc in kako so izgledali njihovi domovi. Skoraj vse so dokaj telko dostopne. Danes te opuacene domacije samo ae propadajo in misliva, da bodo dokoncno propadle, saj se na lalost zanje ne zavzame nihce.

 
   

PODROČJE:

Zgodovina in umetnostna zgodovina

NASLOV NALOGE:

Obcina Kovor v letih 1901 do 1919

IZVAJALEC:

Katja Kavcic, Rika Kerin, Žan Zupan

ŠOLA:

OŠ Bistrica

MENTOR:

Irma Lipovec, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Vojska bo! Ta glas se je kakor blisk raznesel po vsej lupniji. Spremenil je lupnijo in takratno Obcino Kovor za vedno, saj je bilo v vojsko vpoklicanih kar nekaj mladih fantov. V tej raziskovalni nalogi smo se posvetili predvsem dogajanju v Kovorski lupniji od leta 1901 – 1919. Zanimalo nas je, kakano je bilo livljenje v lupniji v casu 1. svetovne vojne in tudi podatki, v katerih polkih so naai fantje slulili vojsko. To sta bila 17. peapolk Kranjskih Janezov in 27. domobranski peapolk. Bolj kot smo raziskovali zgodovino naaega domacega kraja, vec zanimivih podrobnosti smo izvedeli. Fantje so se borili na Soaki fronti, v Galiciji: pri Gorlicah, Švicanih, Jedlovi, Krasni, Janovki, Tilovi, Volci Dolni. Hocimiru, Nadvorni in Batamutovki, ter na Srbskem pri Jesenovcu in Majdanu. Bili so clani lovskih bataljonov in borci za severno mejo. Iz starih razglednic in pisem, ki so jih fantje poailjali domov smo izvedeli o vzduaju na fronti, o skrbi za prijatelje soborce, zacutili smo njihove stiske, lelje. Prva svetovna vojna je globoko zarezala v livljenje kovorskih faranov. Povzrocila je rane, ki se nikdar niso zacelile do kraja. Mnogi farani so padli v cvetu svoje mladosti, v najlepaih letih. Gotovo pa je, da so s svojimi lrtvami skuaali obvarovati svet in svoje najblilje pred sovraatvom in novimi spopadi. Želeli so, da bi svet dojel to, kar je tako lepo izrazil v svojem govoru ob otvoritvi spomenika padlim junakom 1. svetovne vojne naducitelj Bertoncelj, da je „le ljubezen livljenje – sovraatvo pa rodi smrt!“ Naj torej tudi v nas samih zmaguje ljubezen. Vedno znova ...

 
   

PODROČJE:

Zgodovina in umetnostna zgodovina

NASLOV NALOGE:

Sn na kamnu sedu, pa so me praaal, na kater stran sn

IZVAJALEC:

Janja Koair, Anamarija  Mlakar, Sara Erika Jesenko

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Vlasta Pecelin, prof. zgod, univ. dipl. soc. kult.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V casu med obema svetovnima vojnama so bile Žiri pomemben kraj ob italijansko - jugoslovanski drlavni meji. 12 lirovskih naselij je po Rapalski pogodbi pripadlo Italiji. Z vsiljeno mejo je bil sosed locen od soseda, sorodnik od sorodnika, prijatelj od prijatelja. Trdolivo obmejno prebivalstvo se je moralo prilagoditi novim razmeram. Razcvetel se je kontrabant. Na staro mejo ae danes spominjajo atevilni mejniki in obmejne stralarnice. V nalogi so povzeti osnovni podatki o nastanku Rapalske meje in o vzpostavitvi meje na Žirovskem. Opisale smo tudi nekatere zanimive livljenjske zgodbe povezane z livljenjem ob stari meji. Zanimalo nas je tudi, kakano podbo kale stara meja danes. Veliko mejnikov ae vedno stoji. Potipale smo tudi, kako je s povezanostjo turizma in stare meje. V raziskovalni nalogi nas je zanimalo, koliko Žirovci pravzaprav poznajo tematiko Rapalske meje na Žirovskem. So o pomembnem delu svoje krajevne zgodovine dovolj pouceni? Zanimalo nas je tudi, kaj Žirovci menijo o povezanost turizma in nekdanje meje. Bi stara meja lahko postala pomemben turisticni produkt kraja?

 
   

PODROČJE:

Zgodovina in umetnostna zgodovina

NASLOV NALOGE:

Stare Poljanske cerkve

IZVAJALEC:

Barbara Robba, Marta Stanonik, Špela Verbic

ŠOLA:

OŠ Poljane

MENTOR:

mag. Ana Jurjevic, prof. slo. in ang.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Ugotovile smo, da so v Poljanah pred danaanjo cerkvijo stale tri cerkve – prva v obdobju romanike, druga v obdobju gotike in tretja v obdobju baroka. Vse so bile posvecene sv. Martinu. Posebej na zadnjo so bili Poljanci zelo ponosni, saj jo omenja tudi Ivan Tavcar v Visoaki kroniki. Kljub temu pa prebivalci Poljan danes o tej cerkvi vemo le malo. Rezultati anket so pokazali, da osnovnoaolci do zacetka lanskega izkopavanja o teh cerkvah niso vedeli prakticno nic, starejai pa so vecino le pozabili, ali pa so bili, ko so cerkev poruaili, ae premladi in se zato cerkve ne spominjajo vec. Ugotovile smo tudi, da si viri med seboj niso enotni o tem, zakaj je bila zadnja cerkev poruaena.

 
   

PODROČJE:

Zgodovina in umetnostna zgodovina

NASLOV NALOGE:

Z visoke pecine grad Kamen obuja spomine

IZVAJALEC:

Vid Žepic, Eva Kryatufek  

ŠOLA:

OŠ Krile

MENTOR:

mag. Andreja Polanaek,  Lidija Stenovec Kozina, prof.     

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Begunje na Gorenjskem so vas z mnogimi zanimivosti. Znana je po Avsenikih, tovarni smuci Elan, psihiatricni bolnianici in svoji najstarejai znamenitosti – gradu Kamen. Ta je bil prvic omenjen le v 13. stoletju. Ko je v 18. stoletju grad izgubil svoj pomen, to je varovanje tovorniake poti, so ga njegovi zadnji in najbolj znani lastniki Lambergi dokoncno opustili. Od tedaj je klavrno propadal vse do II. polovice 20. stoletja, ko so se zacela prva dela za ponovno, vsaj delno, olivitev gradu. Poleg sploanih, le znanih, ugotovitev sva se v raziskovalni nalogi posvetila nekaterim ae nedorecenim vpraaanjem arhitekturnega znacaja. Posebej naju je zanimalo, kateri del gradu je najstarejai. Raziskovala sva tudi povezavo gradu Kamen z Jamskim in Hudicevim gradicem ter vzroke za opustitev gradu sredi 18. stoletja.

 
   
   
Datum:  
Posodobljeno:
Izdelano: 11.nov.2009
© TŠC Kranj, 1996-2010   webmaster