Regijska srečanja mladih raziskovalcev
gorenjskih srednjih in osnovnih šol
Regijska srečanja mladih raziskovalcev
SREDNJIH ŠOL > OSNOVNIH ŠOL >TŠC Kranj >
Informacije
Za vodje raziskovalnih aktivov ...
 
O X. srečanju
Organizatorji
Vodje razisko. aktivov
Termini
Pozdrav sodelujočim
Ocenjevalne komisije
Ocenjevalni list
Bilten srečanja
 
Raziskovalne naloge
Napotki za izdelavo
Splošni napotki
Izgled, vsebina
Literatura
Primeri nalog
Prijavljene naloge
O prijavljenih nalogah
Oddane naloge
   
Prijava raziskova. nalog
Navodila za prijavo
Prijavnica
   
Pokrovitelji
   
Prejšnja srečanja
Arhiv srečanj
   
Raziskovalna dejavnost srednjih šol
Predstavitev
Model uvajanja inovativnosti in podjetništva
 


X. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih šol

 
  ODDANE NALOGE:
 
Izberi področje:
Vsa področja
Izbrano področje:
Kemija
  (trenutno število prijavljenih nalog:   5 )
 
PODROČJE:

Kemija

NASLOV NALOGE: Glavobol, vrocina,...? Aspirin!
IZVAJALEC: Miha Štalec    
ŠOLA: OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka
MENTOR: Jasmina Vidovic, univ. dipl. inl. kem. teh.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Pri raziskovalni nalogi sem se odlocil sintetizirati acetilsalicilno kislino, ki je glavna sestavina in ucinkovina Aspirina. Preprican sem bil, da je sinteza cisto preprosta, vendar sem se motil. Moral sem biti pozoren na hitre spremembe. Mislil pa sem, da bo vsaj malo bolj zanimiva, ker sem ljubitelj burnih reakcij. Malo sem bil razocaran. Ko sem naposled imel ociacen produkt pred sabo sem podvomil, ce je to res acetilsalicilna kislina, zato sem se odlocil narediti analizo produkta. Menil sem, da bo dovolj ce preizkusim na dveh podrocjih. Preveril sem pH vrednost produkta in dolocil taliace, oboje sem nato primerjal za Bayerjevim Aspirinom 500. Z rezultati sem bil zadovoljen.
 
   
PODROČJE:

Kemija

NASLOV NALOGE: Merjenje CO v ozracju
IZVAJALEC: Mima  More, Blal Benedik  
ŠOLA: OŠ Žiri
MENTOR: Lilijana  Justin, pred. ucit.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Veliko je govora o onesnalevanju narave, zato sva tudi midva pricela razmialjati kako mocno je onesnalenje. Odlocila sva se, da raziaceva sama. Kakaen zrak dihamo v Žireh? Kdaj so koncentracije crnega ogljika v ozracju vecje? Imela sva veliko vpraaanj, zato sva se odlocila, da izdelava raziskovalno nalogo. S pomocjo te naloge sva soaolce in drulino obvestila, kako cist zrak imamo v naai lirovski kotlini. Rezultati so naju presenetili. Crni ogljik se v ozracju nahaja zaradi nepopolnega gorenja. Spoznala sva, da so najvecje koncentracije crnega ogljika v ozracju pred poslabaanjem vremena - zaradi niljega tlaka. Viaina koncentracij je odvisna tudi od smeri vetra. Onesnalevanje s crnim ogljikom se je zacelo le z uporabo ognja, s tehnoloakim razvojem pa se je le ae povecal. V letih 1993–1999 so ucenci nekaterih osnovnih in srednjih aol le sodelovali v projektu, v katerem so ugotavljali onesnalenost zraka s crnim ogljikom. V projektu je sodelovala tudi naaa aola. Zbrane podatke smo primerjali med seboj po letih in po lokacijah. Maksimalne povprecne koncentracije crnega ogljika so se gibale med 2,345 in 6,830 mg/m3 . Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se koncentracije CO spreminjajo glede na vremenske pogoje, prisotnost industrije v kraju, promet in atevilo drobnih kuriac. Vecina krajev, kjer smo merili CO spada v onesnalena podrocja, predvsem na podelelju pa je zrak ae vedno razmeroma cist.
 
   
PODROČJE:

Kemija

NASLOV NALOGE: Sinteza kreme in vazelina
IZVAJALEC: Tajda Blaznik, Tjaaa  Toman  
ŠOLA: OŠ Staneta Žagarja Lipnica
MENTOR: Katja Zavrl, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Kozmeticni pripravki, narejeni rocno na osnovi naravnih sestavin, kolo krepijo, pomirjajo, spodbujajo njeno obnavljanje, jo acitijo pred izsuaitvijo, v njej vzpostavljajo primerno razmerje med vlago in maacobo ter harmonizirajo vse njene funkcije. Ker ne vsebujejo sinteticnih emulgatorjev, konzervansov, barvil, parfumov, kolagena ali elastina, delujejo na kolo dolgorocno in ji kot livemu organu omogocajo, da naravno livi, spodbuja in ohranja samoozdravitvene sposobnosti. V raziskovalni nalogi sva na osnovi naravnih sestavin rocno izdelali vazelin za ustnice ter kremo za telo, roke in obraz. Glavne uporabljene sestavine so bile meaanica rastlinskih olj (ekstra deviako olivno, ricinusovo, kokosovo, mandljevo in sezamovo), voska (lanolin in beli cebelji vosek), destilirana voda ter hidrolat vrtnice, cvetov pomaranc in kamilice. Ugotovili sva, da sta kozmeticna pripravka izdelana rocno na osnovi naravnih sestavin kvalitetnejaa, toda manj obstojna od tovrstnih industrijskih proizvodov. Spoznali sva tudi, da je od razmerja med sestavinami odvisna gostota samega pripravka, ki je gostejai, trai in manj mazav v primeru, ce vsebuje vec voska, ter redkejai, mehkejai in bolj mazav, ce je v njem vec olja.
 
   
PODROČJE:

Kemija

NASLOV NALOGE: Sladka mavrica
IZVAJALEC: Eva Kryatufek    
ŠOLA: OŠ Krile
MENTOR: Monika Koair, prof. kem. in bio.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Dandanes nas barvila spremljajo na vsakem koraku. V medijih se o barvilih precej govori, saj se vedno znova poraja vpraaanje ali so barvila nujno potreben dodatek v livilih. Vecina ljudi je prepricana, da so barvila, ki so v danaanjem casu dodana prehrambnim izdelkom resno akodljiva zdravju. Mame svojim otrokom ne dovolijo jesti obarvanih bombonov in se vedejo kot, da bo otrok zbolel isti trenutek, ko bo pojedel bonbon. Vecina ljudi deluje po principu: »Naravno je boljae«. Pod nenaravno pa priatevajo vse aditive vkljucno z barvili. Že iz pradavnine je znano, da je clovek uporabljal naravna barvila za barvanje posode, tkanin in stenskih slikarij. Proizvajalci sladkarij za obarvanje bonbonov, kljub temu, da so na voljo naravna barvila, uporabljajo umetna, ker so lalje dostopna in cenejaa. Tudi sama sem redno spremljala razprave v medijih na temo barvil. Izvedela sem, da dolocena livila barvajo zato, da izgledajo bolj naravno in da doloceni izdelki zaradi barvil izgubijo okus. Ker se mi je ta tema zdela privlacna in aktualna sem se odlocila raziskati svet barvil v eni mojih najljubaih slaacic – bonbonih. Poskuaala sem na najenostavnejai nacin ugotoviti katera barvila sestavljajo barvni obliv bonbonov, katere barve sestavljajo posamezne barvni obliv in izbrati najprimernejai postopek locevanja.
 
   
PODROČJE:

Kemija

NASLOV NALOGE: Zaacita lesa
IZVAJALEC: Barbara Rolic    
ŠOLA: OŠ Trlic
MENTOR: Romana Turk, pred. uc. kem. in bio., Asja Štucin, prof. biol. in gos.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Les je pogost gradbeni material. V slovenskem prostoru so iz lesa cele stavbe, stavbno pohiatvo in notranje pohiatvo, posamezni deli orodij... . Ce je les izpostavljen zunanjim vremenskim dejavnikom, se njegove lastnosti spreminjajo. Njegova livljenjska doba se skrajaa. Za podaljaanje livljenjske dobe lesenih povrain so nekoc uporabljali laneno olje. Danes strokovnjaki priporocajo razlicne lesne premaze. V nalogi sem ugotavljala, kako vremenski dejavniki vplivajo na les, zaaciten z razlicnimi premazi, ki jih priporocajo razlicni proizvajalci.
 
   
   
Datum:  
Posodobljeno:
Izdelano: 11.feb.2009
© TŠC Kranj, 1996-2010   webmaster