Regijska srečanja mladih raziskovalcev
gorenjskih srednjih in osnovnih šol
Regijska srečanja mladih raziskovalcev
SREDNJIH ŠOL > OSNOVNIH ŠOL >TŠC Kranj >
Informacije
Za vodje raziskovalnih aktivov ...
 
O X. srečanju
Organizatorji
Vodje razisko. aktivov
Termini
Pozdrav sodelujočim
Ocenjevalne komisije
Ocenjevalni list
Bilten srečanja
 
Raziskovalne naloge
Napotki za izdelavo
Splošni napotki
Izgled, vsebina
Literatura
Primeri nalog
Prijavljene naloge
O prijavljenih nalogah
Oddane naloge
   
Prijava raziskova. nalog
Navodila za prijavo
Prijavnica
   
Pokrovitelji
   
Prejšnja srečanja
Arhiv srečanj
   
Raziskovalna dejavnost srednjih šol
Predstavitev
Model uvajanja inovativnosti in podjetništva
 


X. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih šol

 
  ODDANE NALOGE:
 
Izberi področje:
Vsa področja
Izbrano področje:
Sociologija
  (trenutno število prijavljenih nalog:   6 )
 
PODROČJE:

Sociologija

NASLOV NALOGE: Šolanje na Madagaskarju
IZVAJALEC: Katja Dolenec, Manca Cadel  
ŠOLA: OŠ Poljane
MENTOR: Edi Bajt, prof. mat. in teh.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Za raziskovalno nalogo sva se odlocili iz dveh razlogov. Lansko leto se je z Madagaskarja po 10 letih dela vrnil duhovnik Janez Mesec, ki sedaj deluje v naai blilini. Drugi razlog pa je obisk Joseph Rakotorahalahya na naai aoli. Ugotoviti in raziskati sva leleli kako poteka aolanje otrok na Madagaskarju; katere pripomocke pri pisanju uporabljajo, pri katerih letih zacnejo obiskovati osnovno aolo, ali imajo vsi otroci molnosti aolanja, ugotoviti kako njihovo aolanje poteka,ugotoviti koliko razredov obiskujejo, raziskati kdo jih poucuje, drulinski in socialni problemi, nataliteta otrok,… Na koncu sva hoteli tudi ugotoviti kako si ucenci naae aole predstavljajo aolanje teh otrok. Z vso prebrano literaturo in pogovorom z duhovnikom Janezom Mescem sva priali do ugotovitve, da otroci na Madagaskarju nimajo tako dobrih pogojev za aolanje kot mi, aolo zacnejo obiskovati pri 6 letih, za pisanje uporabljajo kemicni svincnikom, aolanje je sicer obvezno, toda vecina staraev otroke po 2-3 letih ne poailjajo vec v aolo, pouk obiskujejo dvakrat dnevno, velik stroaek za starae je v zacetku aolskega leta, ko je potrebno nakupiti vse potrebno za aolo, poucujejo jih ucitelji, ki naj bi imeli opravljeno maturo in ae nekaj posebnega izobralevanja. Med ucenci devetega razreda, je izvedena anketa pokazala, da ucenci ne poznajo razmer za aolanje na Madagaskarju. Pokazalo se je, da so ucenci kar resno vzeli anketo, saj nama niso vrnili samo 8 anket. Ankete nisva izvedli v ostalih razredih na naai aoli, saj je bilo le brez teh literature dovolj.
 
   
PODROČJE:

Sociologija

NASLOV NALOGE: Žurke in pitje alkoholnih pijac trliakih osnovnoaolcev
IZVAJALEC: Simona Ahacic, Klavdija Bahun  
ŠOLA: OŠ Trlic
MENTOR: Blanka Rejc, univ. dipl. soc., Romana Turk, pred. uc. kem. in bio.     

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Mladi se radi zabavamo in zabava je za mlade zelo pomembna. Žal pa je na zabavah pogosto prisoten alkohol. Mladi povezujejo zabavo s pitjem alkoholnih pijac in si skoraj ne predstavljajo, da se je molno zabavati tudi brez tega. Ravno zato sva se odlocili, da raziaceva kako »lurajo«, se zabavajo naai osnovnoaolci in koliko je na njihovih »lurih« prisoten alkohol. S pomocjo anketnega vpraaalnika sva skuaali ugotoviti, ali so »lurke« osnovnoaolcev vedno povezane s pitjem alkoholnih pijac ter kako pogosto osnovnoaolci sploh obiskujejo »lurke«.
 
   
PODROČJE:

Sociologija

NASLOV NALOGE: Celada - navodila za uporabo
IZVAJALEC: Suzana  Filipic, Lara Zajc  
ŠOLA: OŠ Žiri
MENTOR: Vesna Krvina, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V najini raziskovalni nalogi sva leleli raziskati ozaveacenost razlicnih generacij Žirovcev o pomenu uporabe razlicnih vrst varnostnih celad ter vzdrlevanju le teh. Zanimalo naju je tudi, ali sploh vedo od kdaj in od kod izvira prva celada. Anketrirali sva ucence 3., 5. in 8. razredov ter odrasle. Po pricakovanjih so vsi anketiranci dobro seznanjeni in se zavedajo pomembnosti uporabe varnostne celade. Kaj pa praksa? To pa je povsem druga zgodba.
 
   
PODROČJE:

Sociologija

NASLOV NALOGE: Odvisnost med mladimi v zadnjem triletju poljanske osnovne aole
IZVAJALEC: Mateja Koair, Eva Plestenjak, Lea Strlinar
ŠOLA: OŠ Poljane
MENTOR: Polona Zupan, univ. dipl. psih., mag. Ana Jurjevic, prof. slo. in ang.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Naaa raziskovalna naloga je bila namenjena temu, da ugotovimo, kako so ucenci zadnjega triletja naae aole seznanjeni z raznimi odvisnostmi in njenimi posledicami, in da ugotovimo priblilno realno stanje glede prisotnosti razlicnih vrst odvisnosti med njimi. Raziskovalna naloga temelji predvsem na anketnemu vpraaalniku, ki je bil opravljen med ucenci sedmega, osmega in devetega razreda. Spraaevale smo jih o odvisnosti od alkohola, cigaret in kajenja ter o prekomerni uporabi elektronskih naprav. Zadnje case se vedno vec govori o raznih vrstah odvisnosti. Izbrale smo si tri, ki so se nam zdele med ucenci najbolj pogoste. V preteklosti se je odvisnost nanaaale le na kemicne snovi, zadnje case pa so vse bolj pogoste tudi nekemicne odvisnosti npr. odvisnost od mobilnega telefona. Med naaim raziskovanjem smo analizirale anketne vpraaalnike in odgovori so nas vcasih kar presenetili. Zaradi rezultatov, ki smo jih dobile, menimo, da bo ucencev, ki so odvisni, vedno vec. Gospodarstvo se je po svetu v zadnjih casih mocno razvilo, posledicno so iznaali tudi nove vrste cigaret, alkohola in pa tudi mobilnih telefonov, televizij ipd. Ker najstnike zanima, kako je vse to videti oz. kako deluje, poskusijo veliko razlicnih stvari. Ugotovile smo namrec, da najvec ucencev razlicnim odvisnostim podlega, ker jih je na zacetku le zanimalo, kako je, kakaen je obcutek, nato pa se temu ne morejo vec upreti. Menimo, da je na svetu najvec odvisnikov od cigaret. Temu sledi odvisnost od alkohola, kasneje pa ae druge odvisnosti vseh vrst. Ker poznamo le toliko vrst odvisnosti, veliko ljudi ne ve, kako bi si pomagali. Prvi korak pri prenehanju je zagotovo priznanje, da je posameznik zasvojen. Temu sledi lelja po prenehanju, aele potem lahko clovek v resnici tudi preneha, pri cemer mu lahko pomagajo tudi razlicne ustanove.
 
   
PODROČJE:

Sociologija

NASLOV NALOGE: Potovalna slabost
IZVAJALEC: Kaja  Slabe , Nela  Štucin  
ŠOLA: OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas
MENTOR: Agata  Bradeako, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Raziskovalno naloga je narejena z namenom, da bi izvedeli kaj vec o potovalni slabosti. V njej je ugotovljeno, kaj je najbolje narediti za preprecevanje ali vsaj blalenje slabosti. Cilj naloge je ugotoviti, ali oblil cez popek pomaga.
 
   
PODROČJE:

Sociologija

NASLOV NALOGE: Zdravje, narava, denar - mogoce vse?
IZVAJALEC: Eva Kopac, Aljal Rudolf  
ŠOLA: OŠ Žiri
MENTOR: Mojca Miklavcic, pred. ucit. biol. in gosp.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V medijih vse pogosteje sliaimo, kako se svetovno podnebje spreminja. Žal na slabae. Vse pogosteje v casopisih in revijah prebiramo o gospodarski krizi in dobrodelnih akcijah, ki preprecujejo najslabae.Tudi zdravje ljudi ni prevec napredovalo, temvec je bolezni vse vec, kar je zaskrbljujoce za prihodnost. Avtorja sta se odlocila, da bosta raziskala, kako se s temi problemi spopadajo obcani obcine Žiri. Zanimalo ju je, kako se obnaaajo do okolja in do pomoci potrebnih ljudi, kako skrbijo za svoje zdravje in zdravje svojih blilnjih, kako gospodarska kriza vpliva na njihovo livljenje. Cilj njune naloge je bil, da bi obcane spodbudila k razmisleku o varovanju okolja ter zdravja, ki je eden izmed najvecjih bogastev. Njune hipoteze so: 1. Ljudje skrbijo za svoje zdravje zelo dobro. 2. Obcani porabijo manj denarja za manj nujne potrebe. 3. Ljudje varcujejo s prihodki. 4. Odnos do okolja ni najboljai. Vec o tem pa v raziskovalni nalogi.
 
   
   
Datum:  
Posodobljeno:
Izdelano: 11.feb.2009
© TŠC Kranj, 1996-2010   webmaster