Regijska srečanja mladih raziskovalcev
gorenjskih srednjih in osnovnih šol
Regijska srečanja mladih raziskovalcev
SREDNJIH ŠOL > OSNOVNIH ŠOL >TŠC Kranj >
Informacije
Za vodje raziskovalnih aktivov ...
 
O X. srečanju
Organizatorji
Vodje razisko. aktivov
Termini
Pozdrav sodelujočim
Ocenjevalne komisije
Ocenjevalni list
Bilten srečanja
 
Raziskovalne naloge
Napotki za izdelavo
Splošni napotki
Izgled, vsebina
Literatura
Primeri nalog
Prijavljene naloge
O prijavljenih nalogah
Oddane naloge
   
Prijava raziskova. nalog
Navodila za prijavo
Prijavnica
   
Pokrovitelji
   
Prejšnja srečanja
Arhiv srečanj
   
Raziskovalna dejavnost srednjih šol
Predstavitev
Model uvajanja inovativnosti in podjetništva
 


X. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih šol

 
  ODDANE NALOGE:
 
Izberi področje:
Vsa področja
Izbrano področje:
Zgodovina in umetnostna zgodovina
  (trenutno število prijavljenih nalog:   5 )
 
PODROČJE:

Zgodovina in umetnostna zgodovina

NASLOV NALOGE: Kje so tiste domacije, ki so vcasih bile?
IZVAJALEC: Petra  Jesenko, Anja Zeko  
ŠOLA: OŠ Poljane
MENTOR: Bernarda Pintar, prof. ang. in slo., Sonja Homec, prof. geo. in zgo.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Živiva v blilini Poljan, kjer sva v okolici opazili veliko opuacenih domacij. Najini hipotezi sta bili, da je bila vecina domacij zapuacenih po 2. svetovni vojni ter da se za opuacene domacije ne zanima nihce. Želeli sva izvedeti vec o opuacenih domacijah, npr. ali imajo dedice, ki bi zanje poskrbeli, zanimala naju je starost in ohranjenost domacij. V nalogi sva uporabili metode ankete, intervjuja in terenskega preverjanja. O opuacenih domacijah sva veliko izvedeli od domacinov, ucencev OŠ Poljane ter njihovih staraev. Objekte sva fotografirali. Ugotovili sva, da je vseh opuacenih domacij priblilno 49. Vecinoma so v dokaj slabem stanju. Njihovi lastniki se zanje pretirano ne zanimajo. Videli sva, v kakanem stanju so liveli ljudje nekoc in kako so izgledali njihovi domovi. Skoraj vse so dokaj telko dostopne. Danes te opuacene domacije samo ae propadajo in misliva, da bodo dokoncno propadle, saj se na lalost zanje ne zavzame nihce.
 
   
PODROČJE:

Zgodovina in umetnostna zgodovina

NASLOV NALOGE: Obcina Kovor v letih 1901 do 1919
IZVAJALEC: Katja Kavcic, Rika Kerin, Žan Zupan
ŠOLA: OŠ Bistrica
MENTOR: Irma Lipovec, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Vojska bo! Ta glas se je kakor blisk raznesel po vsej lupniji. Spremenil je lupnijo in takratno Obcino Kovor za vedno, saj je bilo v vojsko vpoklicanih kar nekaj mladih fantov. V tej raziskovalni nalogi smo se posvetili predvsem dogajanju v Kovorski lupniji od leta 1901 – 1919. Zanimalo nas je, kakano je bilo livljenje v lupniji v casu 1. svetovne vojne in tudi podatki, v katerih polkih so naai fantje slulili vojsko. To sta bila 17. peapolk Kranjskih Janezov in 27. domobranski peapolk. Bolj kot smo raziskovali zgodovino naaega domacega kraja, vec zanimivih podrobnosti smo izvedeli. Fantje so se borili na Soaki fronti, v Galiciji: pri Gorlicah, Švicanih, Jedlovi, Krasni, Janovki, Tilovi, Volci Dolni. Hocimiru, Nadvorni in Batamutovki, ter na Srbskem pri Jesenovcu in Majdanu. Bili so clani lovskih bataljonov in borci za severno mejo. Iz starih razglednic in pisem, ki so jih fantje poailjali domov smo izvedeli o vzduaju na fronti, o skrbi za prijatelje soborce, zacutili smo njihove stiske, lelje. Prva svetovna vojna je globoko zarezala v livljenje kovorskih faranov. Povzrocila je rane, ki se nikdar niso zacelile do kraja. Mnogi farani so padli v cvetu svoje mladosti, v najlepaih letih. Gotovo pa je, da so s svojimi lrtvami skuaali obvarovati svet in svoje najblilje pred sovraatvom in novimi spopadi. Želeli so, da bi svet dojel to, kar je tako lepo izrazil v svojem govoru ob otvoritvi spomenika padlim junakom 1. svetovne vojne naducitelj Bertoncelj, da je „le ljubezen livljenje – sovraatvo pa rodi smrt!“ Naj torej tudi v nas samih zmaguje ljubezen. Vedno znova ...
 
   
PODROČJE:

Zgodovina in umetnostna zgodovina

NASLOV NALOGE: Sn na kamnu sedu, pa so me praaal, na kater stran sn
IZVAJALEC: Janja Koair, Anamarija  Mlakar, Sara Erika Jesenko
ŠOLA: OŠ Žiri
MENTOR: Vlasta Pecelin, prof. zgod, univ. dipl. soc. kult.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V casu med obema svetovnima vojnama so bile Žiri pomemben kraj ob italijansko - jugoslovanski drlavni meji. 12 lirovskih naselij je po Rapalski pogodbi pripadlo Italiji. Z vsiljeno mejo je bil sosed locen od soseda, sorodnik od sorodnika, prijatelj od prijatelja. Trdolivo obmejno prebivalstvo se je moralo prilagoditi novim razmeram. Razcvetel se je kontrabant. Na staro mejo ae danes spominjajo atevilni mejniki in obmejne stralarnice. V nalogi so povzeti osnovni podatki o nastanku Rapalske meje in o vzpostavitvi meje na Žirovskem. Opisale smo tudi nekatere zanimive livljenjske zgodbe povezane z livljenjem ob stari meji. Zanimalo nas je tudi, kakano podbo kale stara meja danes. Veliko mejnikov ae vedno stoji. Potipale smo tudi, kako je s povezanostjo turizma in stare meje. V raziskovalni nalogi nas je zanimalo, koliko Žirovci pravzaprav poznajo tematiko Rapalske meje na Žirovskem. So o pomembnem delu svoje krajevne zgodovine dovolj pouceni? Zanimalo nas je tudi, kaj Žirovci menijo o povezanost turizma in nekdanje meje. Bi stara meja lahko postala pomemben turisticni produkt kraja?
 
   
PODROČJE:

Zgodovina in umetnostna zgodovina

NASLOV NALOGE: Stare Poljanske cerkve
IZVAJALEC: Barbara Robba, Marta Stanonik, Špela Verbic
ŠOLA: OŠ Poljane
MENTOR: mag. Ana Jurjevic, prof. slo. in ang.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Ugotovile smo, da so v Poljanah pred danaanjo cerkvijo stale tri cerkve – prva v obdobju romanike, druga v obdobju gotike in tretja v obdobju baroka. Vse so bile posvecene sv. Martinu. Posebej na zadnjo so bili Poljanci zelo ponosni, saj jo omenja tudi Ivan Tavcar v Visoaki kroniki. Kljub temu pa prebivalci Poljan danes o tej cerkvi vemo le malo. Rezultati anket so pokazali, da osnovnoaolci do zacetka lanskega izkopavanja o teh cerkvah niso vedeli prakticno nic, starejai pa so vecino le pozabili, ali pa so bili, ko so cerkev poruaili, ae premladi in se zato cerkve ne spominjajo vec. Ugotovile smo tudi, da si viri med seboj niso enotni o tem, zakaj je bila zadnja cerkev poruaena.
 
   
PODROČJE:

Zgodovina in umetnostna zgodovina

NASLOV NALOGE: Z visoke pecine grad Kamen obuja spomine
IZVAJALEC: Vid Žepic, Eva Kryatufek  
ŠOLA: OŠ Krile
MENTOR: mag. Andreja Polanaek,  Lidija Stenovec Kozina, prof.     

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Begunje na Gorenjskem so vas z mnogimi zanimivosti. Znana je po Avsenikih, tovarni smuci Elan, psihiatricni bolnianici in svoji najstarejai znamenitosti – gradu Kamen. Ta je bil prvic omenjen le v 13. stoletju. Ko je v 18. stoletju grad izgubil svoj pomen, to je varovanje tovorniake poti, so ga njegovi zadnji in najbolj znani lastniki Lambergi dokoncno opustili. Od tedaj je klavrno propadal vse do II. polovice 20. stoletja, ko so se zacela prva dela za ponovno, vsaj delno, olivitev gradu. Poleg sploanih, le znanih, ugotovitev sva se v raziskovalni nalogi posvetila nekaterim ae nedorecenim vpraaanjem arhitekturnega znacaja. Posebej naju je zanimalo, kateri del gradu je najstarejai. Raziskovala sva tudi povezavo gradu Kamen z Jamskim in Hudicevim gradicem ter vzroke za opustitev gradu sredi 18. stoletja.
 
   
   
Datum:  
Posodobljeno:
Izdelano: 11.feb.2009
© TŠC Kranj, 1996-2010   webmaster