Regijska srečanja mladih raziskovalcev
gorenjskih srednjih in osnovnih šol
Regijska srečanja mladih raziskovalcev
SREDNJIH ŠOL > OSNOVNIH ŠOL >TŠC Kranj >
Informacije
Za vodje raziskovalnih aktivov ...
 
O X. srečanju
Organizatorji
Vodje razisko. aktivov
Termini
Pozdrav sodelujočim
Ocenjevalne komisije
Ocenjevalni list
Bilten srečanja
 
Raziskovalne naloge
Napotki za izdelavo
Splošni napotki
Izgled, vsebina
Literatura
Primeri nalog
Prijavljene naloge
O prijavljenih nalogah
Oddane naloge
   
Prijava raziskova. nalog
Navodila za prijavo
Prijavnica
   
Pokrovitelji
   
Prejšnja srečanja
Arhiv srečanj
   
Raziskovalna dejavnost srednjih šol
Predstavitev
Model uvajanja inovativnosti in podjetništva
 


X. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih šol

 
  PRIJAVLJENE NALOGE:
 
Izberi področje:
Vsa področja
Izbrano področje:
Ekologija z varstvom okolja
  (trenutno število prijavljenih nalog:   7 )
 
PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE: Ali bosta predponi bio in eko sploh ae obdrlali svoj prvotni pomen?
IZVAJALEC: Ana Zaplotnik    
ŠOLA: OŠ Krile
MENTOR: Bolena Perko, prof. biol. in gos.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Hrano, ki jo ulivamo, velikokrat ocenjujemo glede na to, ce je dobra, okusna in kako prijetno diai. Bolj pomembno pa je, da ta hrana koristi naaemu zdravju, zato imamo na trgu zelo pestro izbiro razlicno pridelane hrane. Najbolj zdrava naj bi bila bio hrana, ki je pridelana po pravilih bioloakega pridelovanja in temelji na pridelavi brez dodanih kakranih koli kemicnih sredstev ter je prijazna okolju in nam. To hrano lahko kupimo v obicajnih trgovinah pod znamko bio ali pa na ekoloakih kmetijah/trlnicah, ampak ta hrana je obcutno dralja od umetno pridelane hrane, ceprav se po videzu ne razlikuje toliko, kot bi morda pricakovali. Zato se spraaujemo, ali je potem bio hrana res pridelana naravno, je posledicno bolj zdrava in ali je sploh vredna toliko denarja? Na podlagi teh problemov sem se odlocila za raziskovalno nalogo, ki temelji na primerjanju razlicno pridelane hrane. Zbirala sem mnenja razlicnih ljudi o bio prehrani, izvedla poskus, v katerem so rastline rasle pod enakimi pogoji, ampak z razlicnimi dodatki substraktov in opazovala spreminjanje in rast teh rastlin. Na koncu sem nekaj vzorcev rastlin ae kemijsko analizirala in primerjala kolicino prisotnosti snovi, ki so nam v prevelikih kolicinah lahko akodljive. Ker pa je okolje vedno bolj onesnaleno in z njim tudi pridelovalne povraine, je vpraaanje, ali lahko sploh ae pridelamo povsem bio hrano, zelo zaskrbljujoce.
 
   
PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE: Divja odlagaliaca
IZVAJALEC: Rok Dolinar, Matej Dolinar, Urban Kos
ŠOLA: OŠ Poljane
MENTOR: Bojana Živkovic, prof. biol. in kem.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Okolje, v katerem livimo, je naae bogastvo, ki smo ga prejeli od naaih prednikov in ga bomo zapustili naaim naslednikom. Zaradi tega smo v vsakem trenutku dollni skrbeti za to, da bo ostalo cim bolj cisto in neokrnjeno. Clovek s svojimi dejavnostmi vsak dan ogrola okolje, ena izmed teh dejavnosti je tudi neodgovorno ravnanje z odpadki. Obcina Gorenja vas - Poljane je manjaa podelelska obcina, ki obsega 73 naselij in se razprostira na 153,3 km2 pretelno gricevnato–hribovitega obmocja. Gostota poselitve je nekaj manj kot 46,4 prebivalca na km2, kar pomeni, da je obcina ena redkeje poseljenih obcin v Sloveniji. V raziskovalni nalogi so v teoreticnem delu predstavljeni osnovni pojmi o odpadkih, razvracanje odpadkov in nacini locevanja gospodarjenje in organiziranost z odpadki na sploano in v obcini Gorenja vas-Poljane. V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate ankete, s katero smo leleli pridobiti podatke, ce druline ucencev, ki obiskujejo osnovno aolo od aestega do devetega razreda, locujejo odpadke in kaj naredijo s kosovnimi odpadki. Pri teh ucencih smo preverili ali vedo, kaj so divja odlagaliaca, in ce se v blilini njihovega doma nahaja kako divje odlagaliace. S pomocjo intervjuja pa smo leleli izvedeti kako je z locevanjem in odvozom smeti v naai obcini. Opravili smo tudi terensko delo na katerem smo poslikali divja odlagaliaca in dolocili njihovo lokacijo.
 
   
PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE: Mahovi ohranjajo gozdove live
IZVAJALEC: Alea Vehar    
ŠOLA: OŠ Žiri
MENTOR: Lilijana  Justin, pred. ucit.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V svoji raziskovalni nalogi sem raziskal vlogo mahu in njegov pomen. Se sploh zavedamo, kako pomemben je mah v gozdnem ekosistemu?. Spoznal sem, da je mah velik del ekosistema, pomemben pa je tudi za kakovost prsti in tal. Mah najbolje uspeva v temnejaih in vlalnih predelih gozda. Mahove moramo ohranjati, sicer se lahko poruai ravnovesje v gozdnem ekosistemu. Vsak posameznik je z mahovi dollan ravnati odgovorno. Tega pa se pogosto ne zavedamo, saj nas je trenutno premalo pripravljenih kaj vec storiti za naravo
 
   
PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE: Odpadki in odnos ljudi do njih
IZVAJALEC: Jani Pagon    
ŠOLA: OŠ Žiri
MENTOR: Ina Caric, dipl. ing. str.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Namen moje raziskovalne naloge je bil ugotoviti, ali ljudje locujejo odpadke. Ali locujejo odpadke le dalj casa in ali obcine skrbijo za »otocke«. Ce vedo kaj se zgodi z odpadki po tistem, ko jih zavrlejo v smetnjak. Ali mislijo, da kupijo stvari s prevec odvecne embalale. Na kakaen nacin podpirajo loceno zbiranje odpadkov, ter ali s tem prihranimo prostor na deponijah. Ali nam mogoce to prinaaa nov vir surovin. Kaj ljudje menijo o recikliranju. Mnenja ljudi o odvecni embalali - kdo mora poskrbeti za loceno zbiranje. Ali se nahajajo divja odlagaliaca v blilini njihovega kraja.
 
   
PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE: Ptice okoli mojega doma
IZVAJALEC: Silva Bolnar    
ŠOLA: OŠ Škofja Loka - Mesto
MENTOR: Vlasta  Balderman, pred. uc. biol.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V okolici mojega doma (vas Bodovlje pri Škofji Loki) so prisotne v zimskem casu naslednje vrste ptic: velika sinica, domaci vrabec, aoja, plavcek, meniacek, zelenec, liacek, veliki detel, taacica, kos, siva vrana, kalin, pinola in sraka. Najbolj atevilni vrsti sta velika sinica in domaci vrabec. Domacega vrabca v krmilnico ni bilo. Najraje pa se je v jati nahajal v hlevu in na drevju v okolici hleva. Pogosto se je pojavljal tudi plavcek. Druge ptice, kot so: meniacek, liacek, zelenec, pinola, veliki detel in kalin, so vidni bolj poredko v okolici mojega doma, a vendar so prihajali v mojo krmilnico. Tudi soaolci, v primerjavi z mojimi ugotovitvami glede preatevanja ptic, niso priali do bistveno drugacnih rezultatov. Najbolj atevilcne ptice so velike sinice in domaci vrabci. Soaolci so popisali ae brgleza, acinkavca, zeleno lolno, copasto sinico, kanjo in poljskega vrabca. V mestu so prisotni tudi golobi. Na podlagi razgovora s starejaimi ljudmi, ki ta kraj dobro poznajo, sem ugotovila, da so bile nekatere ptice vcasih bolj atevilcne in da so jim dolocene stvari, ki jih je clovek v okolje vnaaal ali ko je spreminjal okolje, akodovale. Te vrste so: rumeni strnad, kavka, pogorelcek, poljski vrabec, postovka, bela pastirica, aoja, cuk, taacica in brglez. Pticam so akodovali predvsem z uporabo kemicnih snovi v poljedelstvu, stara sadna drevesa so zamenjale nove nizkodebelne vrste, v sadjarstvu so uporabljali prevec strupov. Velike sinice in domaci vrabci so se spremembam okolja dobro prilagodili. Kormorana ljudje vcasih niso poznali. Biotsko raznovrstnost je potrebno ohranjati. Zato je zadnji cas, da se zresnimo in za to naredimo vsi cim vec. Svet bo lepai za vse in livljenje bolj zdravo. .
 
   
PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE: Varstvo okolja, locevanje in recikliranje odpadkov v Žireh
IZVAJALEC: Karin Kavcic, Manca Frlic  
ŠOLA: OŠ Žiri
MENTOR: Ina Caric, dipl. ing. str.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi sva raziskovali koliko ljudi v Žireh locuje odpadke in varuje okolje. Predelali sva atevilna gradiva in izvedeli veliko zanimivih podatkov o varovanju okolja. Zanimalo naju je koliko ljudi v Žireh locuje odpadke. V ta namen sva naredili ankete in jih razdelile obcanom iz razlicnih stanovanjskih naselij. V anketah sva zajeli airae podrocje o varstvu okolja in tudi o recikliranju odpadkov. Dotaknili sva se tudi drugih podrocij, kot so zrak, hrup, onesnalevanje tal in vode. Skozi celotno raziskovalno nalogo sva se ukvarjali z problemi onesnalevanja tal, vode in zraka. Želeli sva se prepricati ali se v Žireh ljudje dovolj ubadajo s tem problemom.
 
   
PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE: Varuh vode, varuh prihodnosti
IZVAJALEC: Lana  Zevnik    
ŠOLA: OŠ Žiri
MENTOR: Ana  Šorli, pred. ucit. angl.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Ceprav pijemo vodo iz plastenk prav zato, ker lelimo v svoje telo vnaaati cim bolj cisto vodo, pa zadnje raziskave kalejo, da ta voda ni zdrava, saj se vanjo iz plastike embalale izloca snov bisfenol A (BPA). Poleg tega je pitje iz plastenk neekoloako. V svoji raziskovalni nalogi bom raziskala pomen vode za cloveatvo in kakana je njena uporabna vrednost. Se zemljani sploh zavedamo vloge vode? Spoznala sem, da vodo jemljemo kot nekaj samoumevnega, kar je bilo, je in bo vedno na voljo. Naucila sem se, da kmalu ne bo vec tako, ce se naa odnos do vode ne bo spremenil. Kristalno cisto vodo iz potokov bo zamenjala voda iz plastenk, ki je »mrtva« voda. Prav temu problemu sem v pricujoci raziskovalni nalogi namenila najvecji poudarek. Strokovnjaki vse bolj opozarjajo na nevarnosti industrijskega onesnalevanja okolja, k cemur prav gotovo doprinese moda pitja vode iz plastenk. Namen raziskovalne naloge je predvsem osvestiti cim vec ljudi o razselnosti problema, pred katerim si zatiskamo oci. O porabi vode, onesnalevanju okolja s plastenkami in vse hujaem onesnalevanju pitne vode. Ne samo zaradi nas, ki livimo danes in tukaj, temvec tudi zaradi prihodnjih rodov moramo vodo spoatovati in vsak posameznik je dollan z vodo ravnati odgovorno in varcno.
 
   
   
Datum:  
Posodobljeno:
Izdelano: 19.nov.2009
© TŠC Kranj, 1996-2010   webmaster