NASLOV NALOGE:

Ali ponoci res samo spimo?

IZVAJALEC:

Katja Hotko, Tajda Ulcnik  

ŠOLA:

OŠ Trlic

MENTOR:

Asja Štucin, prof., Romana  Turk, pred. ucit.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Spanje je naravno stanje telesa, nujno potrebno za prelivetje. Med spanjem se telo obnavlja, kopici energijo in utrjuje spomine. Kar tretjina ljudi ima motnje spanja. Najpogostejaa motnja dihanja v spanju je smrcanje. To motnjo belelimo pri priblilno 20 odstotkov populacije. V raziskovalni nalogi smo ugotavljali, zakaj prihaja do motenj spanja. Osredotocili smo se na smrcanje in prekinitve dihanja med spanjem. Obiskali smo spalni laboratorij v bolnianici Golnik in pridobili nekaj zanimivih podatkov. S polisomnografskim apartom smo opravili meritve in snemanja raznih funkcij cloveakega organizma. Izdelali smo tudi model s pomocjo katerega smo dokazali, kako pride do nastanka zvoka, ki ga imenujemo smrcanje.

NASLOV NALOGE:

Droge, ne hvala

IZVAJALEC:

Nejc Hafner    

ŠOLA:

OŠ Orehek Kranj

MENTOR:

mag. Bernarda Debeljak, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V seminarski nalogi sem poskuaal opisati posamezne droge njihove ucinke in posledice njihovega ulivanja. Vsaka droga je opisana posebej, prilolil sem tudi slike za boljao predstavo kako zgleda, zakaj se uporablja, kakani so znaki njenega ulivanja, iz cesa se prideluje in kakani so postopki predelave. Prav tako sem med vrstniki opravil anketo in jo analiziral. Priael sem do zanimivih ugotovitev.

NASLOV NALOGE:

Klopi

IZVAJALEC:

Špela Šturm, Tjaaa Bolicnik, Špela Zupancic

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Branko Prelog, pred. ucit.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

- 800 vrst klopov, - So kolni zajedalci, v EU je najbolj razairjen navadni klop, - Samica meri okoli 3mm, samec je manjai, - Razvoj klopa traja 3 leta, - Navadno livi v sencnem okolju (listnati gozdovi z bujno podrastjo), - Bivajo do nadmorske viaine 1100m, pri temperaturi 5 – 7 stopinj Celzija miruje, - Klopi ponavadi zajedajo male sesalce, ptice tudi cloveka, - Ugriz je nebolec, - Prinaaajo 2 zelo pogosti bolezni (LYMSKO BORELIOZO oz. BORELIJO in KLOPNI MENINGOENCEFALITIS oz. MENINGITIS). Borelijo povzroca bakterija Borelia Burgdorferi, prinaaajo jo klopi, znacilne so kolne spremembe (rdecina na mestu ugriza) in simptomi podobni tistim pri gripi ter vnetje sklepov; v zacetni fazi se uspeano zdravi z antibiotiki, cepiva ni. Virusno vnetje molganov in molganskih ovojnic, povzrocitelj je virus iz druline Flavivivirusov, prinaaalec pa je naravni klop. Pojavi se 10 -20 dni po ugrizu klopa in poteka v 2-eh fazah. 1-8 dni traja sploano slabo pocutje z bolecinami v miaicah, glavobolom, vrocino in drisko. Pred 2. Fazo (1-20 dni) ni znacilnih simptomov, nato se pojavijo prizadetosti centralnega livcevja. Klopni meningitis se pojavlja sezonsko, odvisno od aktivnosti klopov. Obolevajo ljudje vseh starosti.

NASLOV NALOGE:

Mokriace Blata - ucilnica v naravi

IZVAJALEC:

Maaa Remakar    

ŠOLA:

OŠ Krile

MENTOR:

Bolena Perko, pred. ucit.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V zadnjem casu se raziskanost mokriac in s tem jasnost njihovega pomena za celoten svet izboljauje, kar je kljucno za ohranitev teh izjemno pestrih ekosistemov. Sploana zavednost ljudi o pomembnosti mokriac pa je tako z bioloakega kot ekoloakega vidika ae vedno premajhna. Velik odstotek njihove povraine je le trajno unicene in zaskrbljujoce je, da se bo to akodljivo ravnanje nadaljevalo, ce ustrezni ukrepi ne bodo sprejeti. Za nekatera mokriaca je torej lal le prepozno, nekaj pa jih je ae mogoce reaiti. Za mokriace Blata, ki leli blizu kriake osnovne aole, upanje vsekakor ae ostaja. Treba mu je le nameniti dovolj pozornosti, ga vzdrlevati in predstaviti ljudem. Namen moje naloge je bil izpeljati uporabno naravoslovno ucno pot, s katero bi mokriace Blata spremenila v ucilnico v naravi. Predstavljam 850 m dolgo krolno ucno pot. Njen zacetek je oznacen z informacijsko tablo, druge postaje pa ae z enajstimi vsebinskimi tablami. Rdeca nit ucne poti je spoznavanje znacilnih rastlinskih in livalskih vrst na mokriacu, doseganje ciljev nekaterih tem iz predmetov spoznavanje okolja in naravoslovje ter razmislek o pomembnosti in lastnem odnosu do mokriac. Rezultati mojega dela in nacrtnega vodenja ucencev prvih, drugih in sedmih razredov po ucni poti pa so dobro vidni. Ucenci prve triade na mokriacu Blata le prepoznajo in poimenujejo znacilne organizme na mokriacu, ucenci sedmih razredov pa so znanje nadgradili ter se naucili na podlagi najdenih vodnih bioindikatorjev dolociti kakovost vodnega okolja. Napredek v znanju je torej ociten.

NASLOV NALOGE:

Poznavanje dihal pri osnovnoaolcih in devetoaolcih

IZVAJALEC:

Nika Šuateraic    

ŠOLA:

OŠ Orehek Kranj

MENTOR:

mag. Bernarda Debeljak, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Dihala (respiratorni sistem) so organski sistem, s pomocjo katerega dihamo. Zrak, ki ga vdihnemo skozi nosno votlino potuje po lrelu, grlu, sapniku in nato v pljuca, kjer preide v kri. Bolezni dihal delimo na tri skupine: bolezni, ki prizadenejo pljucno tkivo, bolezni, ki prizadenejo lilje v pljucih, bolezni, ki prizadenejo dihalne poti. Najbolj znane so astma, kronicni in akutni bronhitis ter pljucnica. Najpogostejai znaki bolezni so kaaelj, telko dihanje, vrocina,… ko sem napisala teoreticni del, sem se lotila anketiranja. Pri anketiranju so sodelovali ucenci osmega in devetega razreda, potekalo pa je pri urah biologije. Iz zbranih podatkov sem naredila tabele in grafe. Preverila sem hipoteze in dobila zelo zanimive rezultate. Prva hipoteza, da se poglobljeno znanje o dihalih ae ne bo pokazalo, saj ta snov pri pouku ae ni bila obravnavana se ni izpolnila. To je znak, da ucenci o dihalih kar nekaj vedo. Tretja hipoteza, da ima vsaj 10% anketiranih ucencev bolezen dihal se je izpolnila. Glede na zbrane podatke sem ugotovila, da ima kar 20% anketiranih ucencev bolezen dihal.

NASLOV NALOGE:

Poznavanje kranjske cebele med osnovnboaolci

IZVAJALEC:

Denis Traven    

ŠOLA:

OŠ Orehek Kranj

MENTOR:

mag. Bernarda Debeljak, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Cebele med drugim opraaujejo vse vrste cvetja. Iz rastlin, ki so jih opraaile cebele pridelujemo razlicne vrste sadja, ki so nam zelo pomembna hrana. Skoraj tretjino naae hrane pridelamo na drevesih ter rastlinah, ki so jih opraaile cebele. Cebele pridelujejo tudi med, ki je edino naravno sladilo. Poleg tega se ne pokvari. Uporabljamo ga za priprave jedi v kuhinji, blali prehlad, uporablja pa se tudi v zdravilih in kapsulah. Izdelujejo pa tudi propolis, maticni mlecek,cvetni prah ter vosek. Iz voska si izdelujemo svece, lahko pa ga tudi lvecimo in nam sluli kot naravni lvecilni gumi. Cebele so glavne opraaevalke na naai zemlji, pomagajo pa jim tudi ose, cmrlji, muhe in tudi manjai ptici. Cebele livijo v popolnem solitju z rastlinami. Cebele ne bi obstajale, ce ne bi bilo rol, role pa bi izumrle, ce ne bi bilo cebel, saj jih nihce ne bi opraaeval. Ce ne, bi bilo cebel bi zacele izumirati rastlinske vrste in posledicno bi zaradi tega izumrle tudi nekatere rastlinojede livali. Zaradi pomanjkanja hrane bi mesojede livali telje naale hrano in bi kmalu poginile. Ljudje si ne bi morali pridelati vec hrane in bi zaradi lakote vsi pomrli. Tako bi bilo konec sveta, kakranega poznamo. Zdaj lahko vidite kakano vlogo imajo cebele v naaem ekosistemu. Skoraj vse hipoteze so bile potrjene. Ovrgli smo hipotezo, da se vsaj 10% anketirancev doma ukvarja s cebelami, ugotovili smo, da se jih samo 9%. Vsi se zavedajo pomembnosti cebel v naaem ekosistemu. Skoraj vsi pa doma uporabljajo cebelje izdelke. Najvec jih uporablja med ter propolis. Vecina ve, da te trot ne more piciti. Odgovori anketirancev so se razlikovali od pravilnih samo pri vpraaanju ali cebela sploh lahko leti po zakonih letenja in tu se je kar 90% odlocilo za da. Kar 55% anketirancev meni, da ima vsaka cebela lahko svoje licinke, kar ni res, ker matica oddaja neko diaavo, da ostale cebele niso plodne. Tudi pri vpraaanju, v kateri rod sodi Kranjska sivka, se je kar 56% odlocilo, da v rod malih cebel, samo 33% se je odlocilo za pravilen odgovor, ki je medonosna cebela.

NASLOV NALOGE:

Detergent na stran in z EKO kroglico na dan

IZVAJALEC:

Mark  Žakelj, Tim Šubic  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Lilijana Justin, pred. ucit.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Pomivanje posode je vsakodnevno opravilo, ki se mu je nemogoce izogniti in je mnogim ljudem tudi zelo neprijetno. Detergenti, s katerimi pomivamo, morajo biti ucinkoviti, preprosti za uporabo, neoporecni za okolje in naao posodo. Zato so se v zadnjem casu na trliacu zacele pojavljati eko pomivalne kroglice, s katerimi lahko pomivamo brez dodatka kemikalij. Bistveno vpraaanje raziskovalne naloge je bilo, ali lahko eko pomivalne kroglice v celoti nadomestijo uporabo pomivalnih tabletk. Zanimalo naju je tudi, ali sta cena in kakovost pomivalnih kroglic povezani. V raziskavi sva testirala 3 pomivalne kroglice in eno eko vrecko razlicnih proizvajalcev. Njihovo ucinkovitost sva ocenila tako, da sva z vsako kroglico pomivala in belelila rezultate ucinkovitosti na razlicno umazani posodi. Za primerjavo sva posodo pomivala tudi samo z vodo. Rezultati so pokazali, da so eko pomivalne kroglice razlicno ucinkovite. Vendar so na sploano kroglice pomivale solidno. Posoda, ki je imela blage madele, je bila solidno ociacena. Obcasno so bile na posodi sive lise ali cudni madeli in crte, vendar le s kroglicama slabae kvalitete in na posodi s trdovratnejaimi madeli. Uporaba kroglic je vsekakor priporocljiva, vendar moramo izbrati kroglico boljae kvalitete, saj bomo le tako zadovoljni z njihovo uporabo.

NASLOV NALOGE:

Locevanje odpadkov pri aolski malici na OŠ Orehek Kranj

IZVAJALEC:

Nejc Kovacic    

ŠOLA:

OŠ Orehek Kranj

MENTOR:

mag. Bernarda Debeljak, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Odpadki so na svetu eden od najvecjih problemov, saj so skoraj povsod, ker jih ljudje odlagajo v naravo oz. okolico. Želeli smo ugotoviti, koliko in kateri odpadki nastanejo pri aolskih malicah. Izvedli smo anketiranje ucencev od 7. do 9. razreda OŠ Orehek Kranj. Spremljali in tehtali smo vrste in kolicino odpadkov, ki so nastali pri posameznih malicah. Dobljene podatke smo vpisali na popisni list z razpredelnico. Ko smo koncali z nalogo, smo preverili hipoteze in dobili zanimive ugotovitve: pri aolski malici ustvarjamo razlicne vrste odpadkov (bioloaki, papirnati, plasticni in drugi). Ugotovili smo, da nastane najvec bioloakih odpadkov in odpadne embalale, saj ucenci pri malici pustijo olupke ali ogrizke sadja in plasticno embalalo od hrane. Ucenci pri aolski malici ustvari priblilno 36 g odpadkov, kar se sliai malo vendar pa aola dnevno ustvari 18,8 kg odpadkov, letno pa kar 4 tone. Z analizo rezultatov anketiranja smo ugotovili, da ucenci doma locujejo bioloake odpadke (70%), menijo, da bi morali pri aolskih malicah locevati odpadke in da so pri tem tudi pripravljeni sodelovati.

NASLOV NALOGE:

Ogrevanje

IZVAJALEC:

Meta Gantar, Izak Cankar  

ŠOLA:

OŠ Poljane

MENTOR:

Edi Bajt, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Za to raziskovalno nalogo sva se odlocila, da spoznava, za naju, ae neodkrito podrocje in najine rezultate predstaviva airai mnolici. Pomagati sva lelela tudi pri nacrtovanju novogradenj. Na zacetku sva predstavila vse vrste ogrevanj in izpostavila njihove prednosti ter slabosti. Raziskala sva tudi prezracevaje stanovanja in ugotovila, da le ena drulina uporablja rekuperacijo. Predstavila sva tudi ostale pomembne dejavnike, ki vplivajo k manjai porabi goriva, kot npr. izolacija in pravilno dimenzioniranje kotlov. Obiskala sva tudi podjetje Bioenergetika Todral D.O.O., kjer nama je lastnik obrazlolil in pokazal potek ogrevanja na lesno biomaso. Za lalje predstavljanje pa sva posnela tudi fotografije in naredila shemo, ki prikazuje ta potek. Med ucenci devetega razreda je izvedena anketa pokazala, da ljudje niso seznanjeni z novimi vrstami ogrevanj. Z njeno pomocjo pa sva ugotovila tudi katera vrsta ogrevanja je najpogostejaa, katero ogrevanje velja za najslabae, kdaj so bile hiae zgrajene, koliko je bilo prenov in kakane so bile. Pokazalo se je, da so ucenci ankete niso vzeli resno, saj nama niso vrnili 18 anket. Ankete nisva izvedli v ostalih razredih na naai aoli, saj je bilo le brez teh literature dovolj.

NASLOV NALOGE:

Osvetljeno nebo - korist ali akoda

IZVAJALEC:

Vid Primolic    

ŠOLA:

OŠ Krile

MENTOR:

Bolena Perko, pred. ucit.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Svetlobno onesnalevanje je povecana svetlost neba in okolja, ki nastane zaradi neustrezne in cezmerne razsvetljave ponoci. Ta vrsta onesnalevanja lahko vpliva na liva bitja, zmanjauje prometno varnost, ogrola zdravje ljudi in moti astronomska opazovanja. V raziskovalni nalogi sem se osredotocil na vplive svetlobnega onesnalevanja na netopirje male podkovnjake in rast nizke vrste filola ter gliv aampinjonov. Ugotovil sem, da so ucinki svetlobnega onesnalevanja akodljivi za netopirje male podkovnjake, saj se zaradi tega zmanjauje cas prehranjevanja odraslih livali in mladicev. Vplive nocnega osvetljevanja na rast gliv aampinjonov sem prouceval tako, da sem jih ponoci dodatno osvetljeval in rast primerjal z rastjo gliv, ki so rasle v obicajnih razmerah. Vplivov na njihovo rast nisem zaznal. Na enak nacin sem ugotavljal vplive na rast nizke vrste filola in ugotovil, da je nocno osvetljevanje zanj koristno, saj zraste viaje in ima vec listov ter plodov. Zato se spraaujem, ali bi bilo gojenje kulturnih rastlin v rastlinjakih, osvetljenih ponoci, ekonomsko upraviceno.

NASLOV NALOGE:

So svece okoljski problem?

IZVAJALEC:

Tjaaa Cibej, Ema  Jemec  

ŠOLA:

OŠ Škofja Loka-Mesto

MENTOR:

Vlasta  Balderman, pred. ucit.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Ministrstvo za okolje in prostor je pred 1. novembrom pripravilo akcijo Bi letos prilgali sveco manj?. Tako bi lahko prispevali k cistejaemu zraku in zmanjaanju kolicine odpadkov. Z anketo, na katero je odgovorilo 90 odraslih, sva ugotovili, da ljudje akcijo podpirajo in se zavedajo njenega pomena. 68 anketiranih je napisalo, da bodo atevilo prilganih svec na grobovih zmanjaali, med razlogi za to prevladuje skrb za okolje in odnos do obicaja, umrlih in s tem povezanim priliganjem svec ter odnos do potroaniatva. Slovenci vsako leto prilgemo vec kot 23 milijonov ali 9 000 ton nagrobnih svec. Zelo velik delel te porabe, nekaj manj kot 25%, pa ob 1. novembru, ob dnevu spomina na mrtve. Znano je, da smo Slovenci pri priliganju svec rekorderji. Povprecen Slovenec okrog dneva spomina na mrtve na pokopaliacih prilge aest svec, v vsem letu pa vec kot dvanajst. To s seboj prinese tudi ogromne kolicine odpadkov. Sredstva javnega obveacanja so akcijo dobro podprla, pomembna pa so bila tudi druga sporocila, npr. sporocilo akofijske Karitas Koper, ki ljudi »opominja« da so med nami livi ljudje, ki bi jim denar, porabljen za nakup brezatevilnih svec na grobovih pokojnih olajaal vsakodnevno prelivetje. Skrb in ljubezen do ljudi je najvecji plamen, ki ga ob spominu na mrtve lahko prilgemo. Kaj se potem dogaja s temi ogromnimi kolicinami odpadkov? Odgovore sva poiskali pri g. Štalcu, vodji za ravnanje z odpadki pri Loaki komunali. Komunalno podjetje poskrbi za loceno zbiranje odpadkov na pokopaliacu, podjetji Interseroh in Prons pa poskrbita za odvoz odpadlih svec s pokopaliac. Podjetje Plastkom na Jesenicah odpadle svece reciklira. S tako akcijo bi bilo treba nadaljevati vsako leto pred 1. novembrom, ko odlolimo najvec svec, prav tako pa na ta problem opozarjati tudi med letom. Na pokopaliacih je vedno vec elektronskih svec s plasticnim ohiajem. Število svec se torej lahko po eni strani zmanjauje, naraaca pa atevilo drugacnih, lahko ae bolj nevarnih odpadkov. Vecina svec ima ohiaje iz PVC, pri seliganju katerega nastajajo zdravju akodljive snovi. Pri nas svec ne seligajo, temvec reciklirajo. Material ohiaja svec ni oznacen. Da je ohiaje nekaterih nakljucno izbranih svec iz PVC, sva dokazali z Beilsteinovo reakcijo

NASLOV NALOGE:

Varcevanje in poraba elektricne energije

IZVAJALEC:

Romina Marn, Nela Mohar  

ŠOLA:

OŠ Orehek Kranj

MENTOR:

mag. Bernarda Debeljak, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Raziskovalna naloga temelji na raziskovanju ter proucevanju elektricne energije. To je ena izmed zelo perecih tem v svetu, saj je vse vec povpraaevanj po obnovljivih virih energije. Svet trenutno pretresa tudi gospodarska kriza in varcevalni ukrepi, zato iacemo nacine, kako privarcevati elektriko in ohranili okolje. Rezultati so pokazali, da skoraj vsi anketirani vedo, da elektricno energijo porabljamo za kuhanje, razsvetljavo in shranjevanje livil. Nekaj cez polovico anketiranih se zaveda, da elektriko potrebujemo tudi za ogrevanje, komunikacijo in zabavo, medtem ko jih zelo malo ve, da jo uporabljamo za prezracevanje. Kar 93,6 % anketiranih se vsaj obcasno doma pogovarja o varcevanju, od tega se jih 25,5 % pogovarja skoraj vedno, 6,4 % se nikoli ne pogovarja o varcevanju, kar je v danaanjih casih skorajda nedopustljivo. V zadovoljstvo nam je tudi dejstvo, da v skoraj 81 % gospodinjstev vedno varcujejo in da med ucenci ni gospodinjstva, ki nebi nikoli varceval. Ugotovili smo, da se v veliko gospodinjstvih poslulujejo varcnih larnic, ugaaanja luci in suaenja perila na vrvi. 59 % udelelenih se tudi zaveda, da ne smejo stati pred odprtim hladilnikom, manj kot polovico uporablja tudi varcne ploace na atedilniku in pranje v cenejaem toku. Skoraj vsi ucenci se zavedajo, da lahko z reciklalo, varcnimi larnicami, zapiranjem vrat in ugaaanjem luci varcujemo v aoli, kar se nam zdi zelo spodbuden podatek. Vecina ucencev ve, da obstajata cenejai in dralji elektricni tok. Potrdili smo tudi vse tri hipoteze: v 80 % gospodinjstev ucencev 8. in 9. razreda varcujejo, vecina ucencev raje varcuje doma, kot v aoli, vec kot 50 % ucencev ve, da imamo cenejai in dralji elektricni tok.

NASLOV NALOGE:

Mi gremo pa na Kriako

IZVAJALEC:

Ula Pintaric, Vid  Primolic, Nela Terziev

ŠOLA:

OŠ Krile

MENTOR:

Betka Potocnik, univ. dipl. org., Katja Konjar, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi MI GREMO PA NA KRIŠKO smo se osredotocili na eno najbolj obiskanih gorenjskih planinskih postojank - na Kriako goro. Nanjo vodi vec poti. Mi smo si izbrali med pohodniki zelo priljubljeno, a nemarkirano pot. Imenuje se Ovcja pot. Naa namen je bil to pot prirediti na nacin, da bo zanimiva tudi za otroke. Opremili jo bomo z informacijskimi tablami in klopmi, kjer bo molno pociti. Na vrhu bodo otroci lahko poiskali skriti zaklad in spoznali legendo o tej gori in se igrali stare igre. Pripravili smo tudi zgibanko in zlolenko. Naaa naloga bo zalivela 12. maja 2012, ko bo na aoli potekal Dan aporta treh generacij. Do takrat bomo s pomocjo staraev, krajanov in clanov planinskega druatva Krile uresnicili naae ideje. Kljucne besede: Kriaka gora, planinska ucna pot, legenda, stare igre

NASLOV NALOGE:

Po zdravilen cvet v neokrnjen svet

IZVAJALEC:

Anja Lulnik, Ana  Pekovec, Ajda  Kreslin

ŠOLA:

OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

MENTOR:

Marija Helena Logar, prof., Bojana Polajnar, ucit. Razr. Pou. In defektologinja, Uraka Repinc, univ. dipl. biblio. 

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi so opisane zdravilne rastline, ki rastejo v Bohinju. Opisi so nastali predvsem na osnovi pripovedovanj starejaih Bohinjcev. Predstavljene so tudi ugotovitve ankete o uporabi zdravilnih rastlin. Kalejo nam, da imajo starejai veliko prakticnega znanja o rastlinah, ki so ga pripravljeni posredovati in deliti z mlajao generacijo. Lepoto in zdravilnost teh rastlin smo leleli priblilati tudi turistom, zato smo se lotili izdelave knjilice z opisi rastlin in z namigi, kje rastejo. Knjilico in spremljajoce dejavnosti bomo predstavili ob razlicnih turisticnih prilolnostih. Najprej bomo sodelovali na turisticni stojnici festivala Turizmu pomaga lastna glava, kjer se bo obiskovalec lahko ulegel v diaece seno, posluaal zvok gorskih ptic in okusil polivljajoci domaci caj iz zdravilnih rastlin, nabranih v bohinjski neokrnjeni naravi. Opisano dejavnost bomo konec maja vkljucili v le tradicionalni mednarodni festival alpskega cvetja, na katerem je naaa aola s svojimi dejavnostmi prisotna vsako leto. Kljucne besede: zdravilne rastline, Bohinj, mednarodni festival alpskega cvetja

NASLOV NALOGE:

Klekljarski pripomocki doma in po svetu

IZVAJALEC:

Hana Tavcar, Nika Reven  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Betka Pialar, prof., Branka Groaelj, ucit.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Tema raziskovalne naloge so klekljarski pripomocki doma in po svetu. Po uvodu sledi teoreticni del, kjer so obravnavani klekljarski pripomocki, ki jih uporabljamo v Sloveniji. V zakljucnem delu raziskovalne naloge je bila opravljena anketa. V anketi se kalejo razlike in skupne znacilnosti, ki se pojavljajo med starejao in mlajao generacijo klekljaric. Razlike so pri klekeljnih, izbiri sukanca in pri nacinu zaacite vzorca. Tako mlajaa kot starejaa generacija uporablja enake blazine, bucike, kvacke in akarje. Ugotavljava, da anketiranci vedo, da se kleklja tudi v tujini, vendar pa ne vedo, kakane blazine in klekeljne uporabljajo drugje po svetu.

NASLOV NALOGE:

Prekini, ce upaa

IZVAJALEC:

Cene  Rakuacek, Jaka  Kopac  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Barbara  Peternel, pred. ucit., Petra Novak, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V najini raziskovalni nalogi sva skuaala pridobiti cim vec informacij o elektronskem poailjanju in elektronskih sporocilih. Poglobila sva se v temo verilnih pisem. Zanimale so naju skupne tocke teh sporocil: njihova vsebina, struktura, forma. Le kdo so ti posamezniki, ki poailjajo taka pisma, kaj lelijo z njimi doseci in kakaen pomen in vpliv imajo verilna pisma na posameznika in hkrati na drulbo. Poskuaala sva ugotoviti tudi razlog neprestanega poailjanja takih sporocil in kaj nam ta sporocajo o drulbi, v kateri livimo. Predstaviti sva lelela del danaanjega drulbenega livljenja, novo vrsto komuniciranja in drugacno vrsto ljudskega sporazumevanja, ter morda nastajanje novega izrocila. Iskala sva elemente folklore in ugotavljala, kako se le-ta kale v elektronskih medijih.

NASLOV NALOGE:

Jame v Žireh in okolici

IZVAJALEC:

Žan  Dolenc, Simon  Stanonik  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Petra Novak, prof., Barbara Peternel, pred. ucit.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Najina raziskovalna naloga govori tako o jamarstvu v sploanem, jamarstvu v Žireh ter predvsem o jamah v Žireh in njihovi okolici. Jamarstvo je za Slovenijo znacilno, saj imamo na tako majhnem obmocju vecje atevilo jam. Zgodovina jamarstva se je zacela prav na Slovenskem. Sicer pa so bile jame le v prazgodovini poseljene in slulile kot prebivaliaca. Za podrobnejao predstavitev sva izbrala tri jame, in sicer Maraotno jamo na Ledinici, Matjaleve kamre ter Jamo na Sv. Treh Kraljih; vse sva tudi opisala. Izvedla sva intervju in anketo. Najbolj naju je presenetila atevilcnost jam v Žireh, saj jih je v katastrski zemljevid Slovenije zavedenih kar 33. Rezultati ankete kalejo, da prebivalci Žirov ne poznajo tako velikega atevila lirovskih jam, kar je v skladu z najino hipotezo.

NASLOV NALOGE:

Kopaliace v Poljanah v 20. stoletju

IZVAJALEC:

Meta Gantar, Anja Dolinar  

ŠOLA:

OŠ Poljane

MENTOR:

Sonja Homec, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Za to raziskovalno nalogo sva se odlocili, ker sva hoteli izvedeti vec o kopaliacu v Poljanah in s tem seznaniti tudi airao mnolico. Raziskovalno nalogo je bilo narediti telje kot druge naloge, saj je bilo virov zelo malo in ae ti so bili vecinoma ustni. Zelo sva ulivali med posluaanjem zgodb, ki sta nama jih pripovedovala Uraula in Janez Buh. Prispevala sta veliko koristnih informacij in fotografij, katere so raziskovalno nalogo naredile bolj slikovito. Ostale podatke sva naali v clankih. Ankete sva razdelili med nekatere ucence osmih in devetih razredov ter nekatere ucitelje. Pokazalo se je, da nekateri ucenci ankete niso vzeli resno, kajti 20 anket ni bilo vrnjenih. Ankete nisva izvedli v ostalih razredih na naai aoli, saj je bilo le brez teh literature dovolj.

NASLOV NALOGE:

Vec kot znaa, vec veljaa

IZVAJALEC:

Katarina Kogovaek, Alma Potocnik, Ema Ferreira

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Andreja Bogataj, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Izobrazbena sestava prebivalstva, pa naj bo to drlave ali obcine, je vsekakor zelo pomembna, saj pripomore k boljai gospodarski razvitosti ter osebnemu zadovoljstvu posameznika. V raziskovalni nalogi nas je zanimalo, kakano izobrazbo so dosegli starai in stari straai ucencev naaega razreda, kakane poklice imajo, kakani so nacrti naaih soaolcev in soaolk… Pa tudi, kateri dejavniki, po njihovem, vplivajo na pridobitev znanja in izobrazbe. Pa sploh razumejo, kaj pomeni pojem znanje in kaj izobrazba? Ali je izobrazba res tisto, kar te nekdo nauci, teorija, ki jo moraa dokazati pri zahtevnih izpitih, lahko pa je pridobljena s pomocjo goljufanja, malce srece? Kaj menite, ali lahko ljudje, ki so bili manj uspeani pri rednem aolanju za svoj neuspeh krivijo le veliko oddaljenost doma od aole, pomanjkanje denarja, hrup… niti omenijo pa ne svoje pridnosti in sposobnosti? Odgovore na mnoga vpraaanja najdete v naai raziskovalni nalogi.

NASLOV NALOGE:

Izrazim se s plesom

IZVAJALEC:

Eda  Krilnar, Taja Filipic  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Barbara Peternel, pred. ucit., Maja Brezovar, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Namen najine raziskovalne naloge je ugotoviti, kako naai ucenci poznajo ples, hip-hop kulturo ter kakaen je njihov odnos do plesne dejavnosti. Dejavniki socializacije so tisti, ki tudi vplivajo na razvoj posameznika in drulbe. Spraaujeva se, ali ima ples, natancneje hip-hop oblika plesa, kot izrazno sredstvo vpliv na posameznika in drulbo. Zanima naju tudi, kako ples doloca, definira posameznika, vpliva na njegovo identiteto, kako plesalec, plesalka plesa (npr. hip-hop) zdruluje ples kot sredstvo izralanja, kot nacin livljenja, kot gibanje, kot delo … Ples velja za osnovno izrazno sredstvo. S plesnim instrumentom – telesom – lahko sproacamo custva, ustvarjamo in se sporazumevamo. Ples pomirja, polivlja, zdruluje. S plesom clovek spodbuja lasten razvoj, ae posebno custveni, ustvarjalni, intelektualni in umetniaki razvoj ter cut za estetiko. S plesom so se poklanjali bogovom, izralali so hvalelnost bolanstvom, s plesom so osvajali drulice. V namen raziskave, ki se nanaaa na ples in dejavnosti povezane z njim, sva izdelali anketo in jo razdelili med naae sovrstnike, jo kasneje analizirali in interpretirali; opravili sva poizvedbo z intervjujem, in sicer z najino uciteljico plesa. Povod za opravljeno raziskavo pa je najino zanimanje za ples, natancneje za hip-hop, kako lahko ukvarjanje s plesom vpliva na livljenje in delo.

NASLOV NALOGE:

Motnje hranjenja

IZVAJALEC:

Ana Marija Dolinar Kastelic, Nela Kokelj, Laura  Kranjc

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Julijana  Gantar, pred. ucit., Tanja Mocnik, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi smo se lelele raziskati, kaj telo potrebuje za normalno rast in razvoj ter delovanje, kakane so posledice, ce telo ne dobi nujnih snovi, ter zakaj in na kakane nacine se nekateri upirajo hrani ter s tem akodijo svojemu zdravju. Najprej smo se iz literature poucile o teh telavah na sploano in jih predstavile v nalogi. Od psiholoakega vidika smo preale na fizioloaki, nato pa ae natancneje predstavile 4 vrste motenj. Ugotovile smo, da je pomembno sprejemati samega sebe in da se moraa imeti rad. Prav tako telav ni dobro drlati v sebi, ampak prositi za pomoc, ce se sam ne morea z njimi spopasti in jih premagati. Da bi izvedele kaj vec o tovrstnih motnjah, smo brskale po razlicnih virih, nato pa izvedle anketo, s katero smo lelele raziskati, koliko ljudi iz Žirov se je s temi telavami le srecalo, kakani so bili vzroki zanje in kako so se z njimi spopadali. Rezultate smo preucile, primerjale, komentirale in graficno predstavile. Sklepamo, da v naai okolici ni veliko ljudi s telavami, ki smo jih spoznavale, po razvitem svetu pa se veliko ljudi bojuje z njimi. Ugotovile smo, da te bolezni doletijo predvsem lenski spol, ki se po naaih raziskavah bolj obremenjuje s svojim izgledom kot moaki spol.

NASLOV NALOGE:

Obisk Porta

IZVAJALEC:

Saaa  Arh, Mina  Rozman Hadlic, Nela  Ribnikar

ŠOLA:

OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

MENTOR:

Uraka Repinc, univ. dipl. biblio., Mojca Rozman, prof., Jana Komac, prof. mat. 

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Naloga opisuje obisk mesta Porto, ki je potekal v okviru projekta Ogrolena biotska pestrost Evrope (EBE). Projekt spada med Comenius Šolska partnerstva, to je ena od aktivnosti programa agencije Cmepius (Center RS za mobilnost in evropske programe), ki skrbi za izvajanje Evropskih projektov. Porto je obiskalo aest ucencev z mentorico. Tam so se drulili z ucenci dveh aol iz Porta in ae z ucenci, ki so tja pripotovali iz Ceake, Finske in Turcije. Glavni namen je bil spoznati narodni park, ki obsega obalni pas ob mestu Porto, imenovan São Jacinto Dunes Natural Reserve. Zanimive so bile tudi druge naravne in kulturne znamenitosti Porta, livljenje na obeh aolah in na domovih vrstnikov ter tudi pot tja in nazaj. Kljucne besede: Porto, narodni parki, biotska pestrost

NASLOV NALOGE:

Od gramofona do telefona: posluaanje glasbe nekoc in danes

IZVAJALEC:

Gal Likar, Ines Mlinar, Ana Jalaovec

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Petra Cankar, univ. dipl. psih., Tanja Mocnik, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Tema raziskovalne naloge nas je le takoj navduaila, ker imamo vsi trije zelo radi glasbo in radi prebiramo in zbiramo podatke o njej. Naaa naloga opisuje razlike v posluaanju glasbe od pojava glasbe do danes. Zanimalo nas je, kakano glasbo so posluaali v preteklosti, s pomocjo katerih naprav in katere zvrsti so bile najbolj priljubljene. Prav tako pa nas je zanimala priljubljenost glasbe in nacin posluaanja glasbe na naai aoli. Poleg prebiranja literature smo uporabili metodo anketiranja in tako od ucencev in odraslih dobili odgovore na naaa vpraaanja, domneve in hipoteze. Opravili pa smo tudi intervju z gospodom, ki je bil DJ v preteklosti, in fantom, ki je DJ sedaj. Odgovori so pokazali, da smo o glasbi nekoc in danes imeli pravo mnenje, saj smo potrdili kar vse hipoteze, ki smo si jih zadali. Sledilo je pisanje raziskovalne naloge, napisali smo besedilo in izdelali grafe in tabele, ki so narejeni na osnovi rezultatov ankete. Rezultati so pokazali, da je glasba na naai aoli zelo priljubljena. Priljubljena pa je tudi med naaimi starai in starimi starai. Vse generacije so mnenja, da se glasba skozi leta spreminja. O zgodovini glasbe smo sicer le nekaj vedeli, vendar smo z raziskovalno nalogo spoznali ae veliko novega.

NASLOV NALOGE:

Od Tutankamona do danes...

IZVAJALEC:

Vivien Isabel  Herak Hadaa    

ŠOLA:

OŠ Trlic

MENTOR:

Romana  Turk, pred. ucit., Drago Zalar, mag.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V zgodovini je znanih kar nekaj kraljevih ali pomembnih plemiakih drulin, kjer so se porocali sorodniki med seboj, zato, da so ohranili oblast, pololaj, posesti. Na nekaterih zgodovinskih primerih sem raziskala zdravstvene posledice, ki jih imajo potomci takih zakonov. Ker je bilo teh primerov veliko, sem se osredotocila le na druline in rodbine Tutankamona in Windsorjevih in raziskala posebnosti dednih bolezni in okvar, ki se kalejo v teh rodbinah. Iz plemiake druline izhaja tudi znan impresionisticni slikar Henri Toulouse Lautrec, ki je trpel za dedno okvaro pyknodysostose. Poiskala in podrobneje raziskala sem tudi primer dveh drulin iz naaega kraja, v katerih so se porocali sorodniki med seboj zato, da se je ohranila enotna zemljiaka posest. Nekateri potomci omenjenih drulin so skozi vec generacij gluhonemi. Pri natancnejaem opisu predvsem te napake pa so mi pomagali tudi na Univerzitetnem klinicnem centru v Maribor, laboratorij za medicinsko genetiko. Ugotavljam, da so verske zapovedi in kulturna pravila, ki prepovedujejo sorodnikom imeti skupne potomce, zelo utemeljena.

NASLOV NALOGE:

Srednjeveaki pisker ali McDonald's-ova vrecka?

IZVAJALEC:

Ana  Meglic    

ŠOLA:

OŠ Trlic

MENTOR:

Asja Štucin, prof., mag. Drago  Zalar     

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi smo se ukvarjali s srednjeveako prehrano in jo primerjali z danaanjo. Žal se je prav iz srednjega veka pri nas ohranilo zelo malo virov, ki bi nam sporocali o prehrani. Pomagali smo se s popotnimi dnevniki Paola Santonina. Za primer smo si izbrali srednjeveako pojedino bogatih meacanov in analizirali energijske in hranile vrednosti livil. Primerjali smo jo z danaanjim najbolj priljubljenim kosilom. Izpeljali smo anketo o poznavanju srednjeveakih jedi med mladimi. Poleg tega smo nekaj jedi tudi pripravili ter organizirali pokuaino. Ugotovili smo, da jedi pripravljene po preprostih srednjeveakih recepturah, mladim v vecini ne ugajajo. Raje posegajo po hitrih, energijsko polnih, a hranilno praznih prigrizkih. Kljub temu, da je srednjeveaka prehrana energijsko bogata, je hkrati tudi polna vitaminov, mineralov, vlaknin. Pripravljena je iz naravnih sestavin, pridelanih doma, kar je v danaanjem casu velika prednost.

NASLOV NALOGE:

Barve za lase

IZVAJALEC:

Ana Demaar, Valerija Volcic  

ŠOLA:

OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka

MENTOR:

Jasmina Vidovic, univ. dipl. inl.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Za pricujoco raziskovalno nalogo sva se odlocili, ker sva leleli ugotoviti, ali barve za lase res ucinkujejo tako, kot obljubljajo reklame zanje. Ker si ena od naju barva lase, naju je ae posebej zanimalo, koliko so resnicne govorice, da je barvanje las akodljivo. Izbrali sva nekaj barv, raztopino amoniaka in raztopino vodikovega peroksida ter preverili njihove ucinke na lase. Želeli sva dokazati akodljive ucinke na lase. Rezultati eksperimentalnega dela so naju presenetili. Prepricljivih odgovorov nisva dobili.

NASLOV NALOGE:

Les: surovina preteklosti in prihodnosti

IZVAJALEC:

Domen Mali    

ŠOLA:

OŠ Trlic

MENTOR:

Romana Turk, pred. ucit.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Les je pomembna in dragocena surovina. V naaem kraju, Podljubelju, ga je veliko. Med vojno so ga uporabljali tudi za pogon vojaakih tovornjakov. Zato sem podrobneje raziskal proces suhe destilacije lesa. Ta omogoca tvorbo pogonskih snovi za motor. Suho destilacijo lesa opisujejo predvsem starejai ucbeniki in tehnicni prirocniki. Izvedel sem modelni poskus suhe destilacije lesa. Uporabil sem razlicne vrste lesa in ugotavljal vsebnost in sestavo plinske, tekoce in trdne frakcije. Zaradi zahtevnosti dolocanja plinske in trdne frakcije, sem raziskal le vsebnost ocetne kisline v tekoci frakciji. Meril sem pH tekocega preostanka. Za primerjavo pa sem uporabil kis za vlaganje, 9 % ocetno kislino. S prijatelji smo preizkusili tudi prakticno rabo plinske frakcije za pogon predelanega starega motorja APN. Preucil pa sem tudi prakticno najpogosteje uporabljen postopek oglarjenja.

NASLOV NALOGE:

Med - pravi ali ponaredek

IZVAJALEC:

Lea  Luznar, Ana Luaina, Tajda Marenk

ŠOLA:

OŠ Železniki

MENTOR:

Magda Šlibar, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Med je le stoletja poznan in uporabljen kot zelo cenjen cebelji proizvod, ki ga cebele izdelujejo iz cvetlicnega nektarja ali iz rastlinske mane. Njegovi zdravilni vplivi so zelo cenjeni, le dolgo se uporablja za zdravljenje razlicnih bolezni. Med je naravna meaanica vec vrst sladkorja, zlasti glukoze in fruktoze ter v manjaih kolicinah saharoze. V njem so v manjai meri prisotne beljakovine, aminokisline, aromaticne snovi in minerali. Z naao raziskovalno nalogo smo se hotele prepricati, ce je med, ki ga kupujemo in ulivamo, pravi. Naredile smo ponaredek medu, nato pa pri razlicnih vzorcih ugotavljale, ali gre za pravi med ali za njegov ponaredek.

NASLOV NALOGE:

Suhe marelice

IZVAJALEC:

Franc Benjamin Demaar, Patrik Tarfila, Vili Polajnar

ŠOLA:

OŠ Železniki

MENTOR:

Magda Šlibar, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Marelice so vsem znano ulitno sadje. Spomladi in poleti radi jemo svele marelice, pozimi so slastne posuaene. Tudi v aoli veckrat za malico dobimo suhe marelice, ki so lepe oranlne barve. V trgovinah pa smo naleteli tudi na bolj rjave marelice, zato nas je zanimalo, zakaj so takane. Ugotovili smo, da nekatere marelice lveplajo. To pomeni, da jih obdelajo z lveplovim dioksidom, tako pripravljeno sadje pa ohrani nekatere vitamine in ne porjavi.

NASLOV NALOGE:

Vitamin C in dolgo livljenje

IZVAJALEC:

Anja Štefe    

ŠOLA:

OŠ Krile

MENTOR:

Monika Koair, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Vitamin C ali askorbinska kislina je naravni antioksidant, ki preprecujejo akodljive ucinke prostih radikalov, ki nastajajo kot stranki produkti pri presnovi hrane. Pomanjkanje vitamina povzroca atevilne zdravstvene telave, zato ga je potrebno dnevno ulivati s hrano. Bogata z vitaminom je predvsem svela zelenjava in sadje ter iz njih izdelani sokovi. Vitamin C je obcutljiv na temperaturo, zato sem spremljala kolicino vitamina C v pomarancnem soku in njegove senzoricne lastnosti, predvsem barvo, v odvisnosti od nacina podaljaanja njegove obstojnosti – pasterizacije in zamrzovanja. Ugotovila sem, da se kolicina vitamina C zmanjaa le pri niljih temperaturah. V obmocju nad 60° C pa se kolicina z viaanjem temperature bistveno ne spreminja. Vsebnost vitamina C sem dolocila z jodometricno titracijo. Senzoricne lastnosti, predvsem barva, po ugotovitvah niso odvisne od temperature, spremeni pa jih daljaa izpostavljenost kisiku.

NASLOV NALOGE:

Problemi v geometriji

IZVAJALEC:

Marija Molina, Ema Bercic  

ŠOLA:

OŠ Poljane

MENTOR:

Edi Bajt, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Za raziskovalno nalogo sva se odlocili iz dveh razlogov. Hoteli sva ugotoviti, ali ucenci 9. razreda poznajo probleme v geometriji. Drugi razlog pa je, da sva hoteli dokazati, da se problemi v geometrije ne ticejo samo geometrije kot same, ampak tudi drugih vej matematike, veliko pa se tice tudi prakse. Ugotoviti in raziskati sva leleli tudi malo telje probleme v geometriji, ugotoviti kako si pomagamo pri problemih ter raziskati tudi druge veje matematike. Izdelali sva tudi origamije, jih poslikali po korakih in jih opisali. Poiskali sva tudi nekaj literature o sploanem pomenu geometrija, ter povpraaali nekaj oseb, kje se geometrija uporablja v praksi, posebno sva se poglobili v gradbeniatvo. Opisali sva ae racunanje s spremenljivkami in pa risanje kotov. Med ucenci devetega razreda, je izvedena anketa pokazala, da ucenci poznajo osnovne probleme v geometriji, ne pa telkih problemov. Pokazalo se je, da so ucenci resno vzeli anketo, saj so nama vrnili vse ankete. Ankete nisva izvedli v ostalih razredih na naai aoli, saj je bilo dovolj samo 40 ucencev.

NASLOV NALOGE:

Poklican sem za ...

IZVAJALEC:

Maja  Šubic, Mirijam  Šivec, Nina  Justin

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Barbara  Peternel, pred. ucit., Petra  Novak, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V naai raziskovalni nalogi smo ugotavljale, kakane so lelje ucencev naae aole glede nadaljnjega aolanja ter kaj si lelijo postati po poklicu, ko odrastejo. Izbira glede nadaljnjega aolanja je za ucence telka. Nekateri ne vedo, kaj bi postali po poklicu, ali na kateri aoli bi se aolali. Najvec zanimivih lelja glede poklica imajo seveda najmlajai ucenci. Izbira prave aole je v naaih casih zelo pomembna. Ljudje potrebujemo visoko izobrazbo, da se lahko zaposlimo in imamo dovolj visoko placo. Na naao izbiro pa vpliva vec dejavnikov, kot so npr. starai, prijatelji, mediji. Pri naai odlocitvi lahko pomaga tudi aolska psihologinja, zato smo jo intervjuvale.

NASLOV NALOGE:

Sluano prepoznavanje instrumentov v predaolskem obdobju

IZVAJALEC:

Ajda Demaar, Marijana Jezeraek, Klara Demaar

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Nela Erznolnik, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Sploano znano je, da se predaolski otroci vec zapomnijo in naucijo iz osebnih izkuaenj ter dolivetij. Hotele smo preveriti ali to drli tudi za osvajanje znanja o instrumentih in njihovo sluano prepoznavanje. Imele smo pet delavnic v katerih smo predstavile tri instrumente v livo, enega pa iz slikovnih virov. Otroci so tako lahko sami otipali, posluaali in celo igrali na te instrumente. Zadnja delavnica pa je zajemala 9 zvocnih posnetkov, iz katerih so prepoznavali zvok instrumenta. V raziskovalni nalogi je zajet teoreticni del, ki nam je pomagal razumeti razvoj otrok, njihove sposobnosti posluaanja in druge tematike, ki so bile za naae delo pomembne. Drugi del raziskovalne naloge zajema potek naaega dela ter koncne rezultate. S pomocjo raziskovalne smo spoznale, da je otrokom v predaolskem obdobju potrebno cim vec stvari pokazati v livo in jim jih tako cim bolj priblilati.

NASLOV NALOGE:

Ce nisi na spletu, ne obstajaa

IZVAJALEC:

Tilen Kopac    

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Andreja Bogataj, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V danaanjem casu je zelo pomembno, da znamo veace uporabljati razlicna socialna omrelja, imamo cim vec »spletnih prijateljev«, katerim zaupamo tudi najbolj osebne podatke, od njih dobimo razlicne informacije, ki jih uporabimo bodisi za aolsko delo ali zgolj za zabavo. Mnogi menijo, da ni prav nic napacno, ce o njihovi zasebnosti berejo vsi sodelujoci na omrelju. Niso nikoli pomislili, da o nas lahko »takani prijatelji« airijo lali in s tem negativno vplivajo na medsebojne odnose med »livimi ljudmi«? Socialna omrelja lahko ohranjajo stara prijateljstva in omogocajo sklepanje novih, lahko pa negativno vplivajo tudi na samopodobo in medsebojne odnose. Menda lahko vplivajo tudi na pogostejae kajenje in ulivanje alkohola pri mladih. Mladi menda najpogosteje uporabljajo socialna omrelja zato, da so v stiku s prijatelji, pa tudi zaradi fotografij z razbrzdanih zabav. Zanimivo je, da se vecina staraev ne zaveda moci omrelij, saj jih vecina meni, da ta na njihove otroke nimajo nobenega vpliva. Pa je res tako? Ugotovitve si lahko ogledate v moji raziskovalni nalogi.

NASLOV NALOGE:

Odvisnost od interneta

IZVAJALEC:

Zala Kokalj, Manca  Justin  

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Bojana  Mihalic, univ. dipl. inf.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi je prikazana odvisnost ucencev zadnje triade od racunalnika. Podatke sva zajeli na treh osnovnih aolah in sicer Osnovna aola Poljane, Osnovna aola Ivana Tavcarja Gorenja vas in Osnovna aola Žiri. Vse dobljene podatke sva primerjali znotraj ene generacije vseh treh aol in znotraj vseh treh razredov posamezne aole. Vse dobljene rezultate vam bova posredovali na predstavitvi raziskovalne naloge.

NASLOV NALOGE:

Žirovski Voranci

IZVAJALEC:

Nela Jesenko, Živa  Šubic  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Petra  Novak, prof., Barbara Peternel, pred. ucit.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Raziskovalna naloga z naslovom Žirovski Voranci se dotika dveh svetov in enega casa. Voranceve Koroake in domacih Žirov, vse pa v casu, ki je nam osnovnoaolcem skoraj nepoznan. Zanimalo naju je, kako so svet in cas, kot ga je predstavil Voranc, dolivljali najini predniki oz. prebivalci Žirov. Podlaga nama je bila vsebina posameznih Vorancevih crtic, ki sva jih v nalogi tudi predstavili. V uvodu sva razlolili obliko pisanja, ki jo uporabi pisatelj, to je crtico. Ugotovili sva, da so Žirovci ravno tako liveli dalec stran od naaega sveta in imajo tudi najpreprostejai ljudje dovolj snovi za zbirko zgodb, ob kateri bi se mladi lahko zamislili.

NASLOV NALOGE:

Spreminjanje narecij

IZVAJALEC:

Kaja  Slabe, Eva Peternelj  

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Martin Oblak, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Raziskovalno nalogo sva naredili z namenom, da bi se naucili kaj vec o narecjih na sploano, predvsem pa o narecjih na naaem obmocju. Cilj naloge je mlade obvestiti o pomembnosti narecja in o tem, kako hitro se izgublja. Postavili sva naslednje hipoteze: 1. Mlajai poznajo manj narecnih besed kot starejai. 2. Mlajai ne uporabljajo veliko narecnih besed. 3. Starejai govorijo bolj narecno kot mlajai. Sestavili sva anketo in intervjuvali sva uciteljico slovenacine Rosino Dolenc ter uciteljico slovenacine in francoacine Andrejo Uraic. Ugotavljali sva, kakano je stanje narecij v nekaterih tujih drlavah. S pomocjo anket, sva naredili grafe, ki prikazujejo, kako narecno anketiranci govorijo in koliko besed poznajo. Rezultati ankete so pokazali, da mladostniki poznajo zelo malo narecnih besed. Medtem ko starejai ljudje poznajo vec narecnih besed in jih uporabljajo tudi v vsakdanji rabi. Z raziskovanjem lahko vse najine hipoteze potrdiva. Narecni govor se pri mlajaih izgublja. Najvec narecnih besed v govoru uporabljajo ljudje, ki so stari 61 let in vec. Najmanj narecno govorijo ljudje, stari do 18. let. Govor se nenehno spreminja, besede se pozabijo in pridejo druge. Ali gre pri tem za izumiranje narecja ali za naravno evolucijo jezika, je stvar prepricanja.

NASLOV NALOGE:

Vpliv vrtcev na razvoj poljanskega narecja

IZVAJALEC:

Rebeka Klemencic, Lea Zupan  

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Martin Oblak, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Za naao raziskovalno nalogo smo si izbrali temo, ki obravnava vpliv vrtcev na razvoj poljanskega narecja. Raziskovali smo, ali vrtec res vpliva na to, da poljansko narecje izginja. Odlocili smo se, da sestavimo anketni vpraaalnik in ga razdelimo med razlicne generacije, ki livijo v Poljanski dolini. Na idejo, da bi delali nalogo na to temo, sva priali zato, ker naju zanima poljansko narecje in se spraaujeva, ali je vrtec res pomemben faktor pri izumiranju narecja.

NASLOV NALOGE:

Življenje na Facebooku

IZVAJALEC:

Lucija Podobnik, Tina  Rihtaraic, Aleaa  Istenic

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Mojca Jamnik, univ. dipl. soc. ped.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V preteklosti prelivet prosti cas v naravi in na igriacih je v danaanjem casu zamenjalo prelivljanje casa pred racunalnikom ter virtualno drulenje s prijatelji na enem izmed bolj razairjenem socialnem omrelju Facebook. Naaa raziskava je pokazala, da mladi v povprecju prelivijo na Facebooku tudi po vec kot 2 uri na dan. To dejstvo zna biti precej zaskrbljujoce, predvsem ob vedenju, da mladi pogosto ne pazijo, kaj objavljajo. Na Facebooku se tako znajde nemalo atevilo fotografij in drugih objav, ki jim bodo v prihodnosti morda akodovali. Poleg tega je zanimiv tudi podatek, da ima kar 92,7 % vpraaanih vec kot 200 prijateljev. Ob tako velikem atevilu prijateljev se hitro pojavi vpraaanje, kakani pravzaprav so ti »prijateljski« odnosi. V raziskovalni nalogi smo se tako osredotocile v raziskovanje navad uporabnikov na Facebooku, poizvedovale smo po njihovih negativnih izkuanjah ter jih poskuaale vzpodbuditi k bolj premialjeni uporabi tega socialnega omrelja. Sodec po odzivu anketirancev in njihovih komentarjih ob zakljucku ankete, smo mnoge na pot kriticnega razmisleka o Facebooku s svojo raziskavo le popeljale.

NASLOV NALOGE:

CU L8ER, LOL! (See you later, laugh out loud!)

IZVAJALEC:

Domen Kumer, Anle Cadel  

ŠOLA:

OŠ Poljane

MENTOR:

Doroteja Podgrajaek, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Na zacetku najine raziskovalne naloge sva predvidevala, da vecina starejaih ne pozna modernega slenga, ugotovila sva, da sta so vsi vpraaani nad 18 let odgovorilo, da vedo, kaj je to sleng in ga uporabljajo. Predvidevala sva, da ucenci radi in zelo pogosto uporabljajo kratice in slengovske besede, ker mislijo, da si s takim izralanjem „in“, se pravi moderni in v koraku s casom in to potrjujeva iz osebnih izkuaenj in iz izkuaenj nekaterih aolarjev. Predvidevala sva , da veliko ucencev mlajaih generacij uporablja sleng oz. kratice in sploh ne vedo, kaj pomenijo. To potrjuje tudi intervju z dvema ucencema 6. Razreda. Predvidevala sva tudi, da nekateri mislijo, da razumejo prav vse kratice, anketa pa je pokazala drugace, in da se nekaterim, ki kakane znane kratice ali slengovske besede ne vedo, posmehujejo. Tudi to hipotezo potrjujeva iz izkuaenj mlajaih in nekaterih starejaih aolarjev. Zato svojo hipotezo z veseljem potrjujeva.

NASLOV NALOGE:

Dobri dzien. Jak se imaa? Dober dan. Kako si?

IZVAJALEC:

Tjaaa Zeko, Tjaaa Primolic  

ŠOLA:

OŠ Poljane

MENTOR:

Doroteja Podgrajaek, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V svojem raziskovalnem delu sva skuaali ugotoviti cim vec o Sloveniji in Poljski. Zanimala so naju razlike o drlavah. Z raziskovanjem sva priali do podatkov o zgodovini, geografiji in vsem ostalim o drlavah. Skoraj vse podatke sva pridobili na internetu, saj sami nisva vedeli vseh stvari o cemer sva pisali. V raziskovalni nalogi sva potrdili najini hipotezi, da se Slovenija in Poljska ne razlikujeta tako zelo veliko ter da se Slovenija in Poljska razlikujeta vecinoma v zgodovini. Ugotovili sva veliko stvari o Poljski, ki jih prej nisva vedeli. O Sloveniji pa sva vecinoma vedeli vse.

NASLOV NALOGE:

Moj svet, tvoj svet, naa svet

IZVAJALEC:

Marina Meglic, Laura Turk  

ŠOLA:

OŠ Trlic

MENTOR:

Lea Torkar, mag., Blanka  Rejc, univ. dipl. soc.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Živimo v casu, ko so migracije in preseljevanje del naaega vsakdana. Tudi na aoli se srecujemo z ucenci, ki prihajajo iz razlicnih drlav. Namen naloge je raziskati, kako selitev, menjavanje aole, prijateljev in drlave… dolivljajo in se s tem spopadajo otroci. Pri raziskavi smo uporabili intervju in v empiricni del vkljucili 5 ucencev.

NASLOV NALOGE:

Obcina z najvecjo rodnostjo

IZVAJALEC:

Tanja Pivk    

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Jana Rojc, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Zastavila sem si pet hipotez in z raziskovalnim delom dobila sledece rezultate: V Obcini Gorenja vas-Poljane je rodnost velika, ker je velika vecina kmeckega prebivalstva. Hipoteza je potrjena. V Obcini Gorenja vas-Poljane je rodnost velika, ker je izobrazba staraev nizka. Hipoteza je bila ovrlena. V Obcini Gorenja vas-Poljane je rodnost velika, zaradi verske usmerjenosti prebivalcev (kracanska vera). Hipoteza je potrjena. V Obcini Gorenja vas-Poljane je rodnost velika, ker imajo prebivalci veliko leljo po drulini. Hipoteza je bila potrjena. V Obcini Gorenja vas-Poljane je rodnost velika, ker je dohodek staraev dovolj visok da lahko skrbijo za atevilcno drulino. Hipoteza je bila ovrlena.