Regijska srečanja mladih raziskovalcev
gorenjskih srednjih in osnovnih šol
Regijska srečanja mladih raziskovalcev
SREDNJIH ŠOL > OSNOVNIH ŠOL >TŠC Kranj >
Informacije
Za vodje raziskovalnih aktivov ...
 
O XI. srečanju
Organizatorji
Vodje razisko. aktivov
Termini
Pozdrav sodelujočim
Ocenjevalne komisije
Ocenjevalni list
Bilten srečanja
 
Raziskovalne naloge
Pogoji in pravila
Oblika in vsebina
Predstavitev
Napotki za izdelavo
Splošni napotki
Izgled, vsebina
Literatura
Primeri nalog
Prijavljene naloge
Oddane naloge
Statisti. pregled nalog
   
Prijava raziskova. nalog
Navodila za prijavo
Prijavnica
   
Pokrovitelji
   
Prejšnja srečanja
Arhiv srečanj
   
Raziskovalna dejavnost srednjih šol
Predstavitev
Model uvajanja inovativnosti in podjetništva
 


XII. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih šol

 
  REZULTATI PO PODROČJIH:
   
  Področje: Ekologija z varstvom okolja
 
 

1.

NASLOV NALOGE:
Osvetljeno nebo - korist ali akoda

IZVAJALEC:

Vid Primolic    
ŠOLA:
OŠ Krile
MENTOR:
Bolena Perko, pred. ucit.        
   
POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:
Svetlobno onesnalevanje je povecana svetlost neba in okolja, ki nastane zaradi neustrezne in cezmerne razsvetljave ponoci. Ta vrsta onesnalevanja lahko vpliva na liva bitja, zmanjauje prometno varnost, ogrola zdravje ljudi in moti astronomska opazovanja. V raziskovalni nalogi sem se osredotocil na vplive svetlobnega onesnalevanja na netopirje male podkovnjake in rast nizke vrste filola ter gliv aampinjonov. Ugotovil sem, da so ucinki svetlobnega onesnalevanja akodljivi za netopirje male podkovnjake, saj se zaradi tega zmanjauje cas prehranjevanja odraslih livali in mladicev. Vplive nocnega osvetljevanja na rast gliv aampinjonov sem prouceval tako, da sem jih ponoci dodatno osvetljeval in rast primerjal z rastjo gliv, ki so rasle v obicajnih razmerah. Vplivov na njihovo rast nisem zaznal. Na enak nacin sem ugotavljal vplive na rast nizke vrste filola in ugotovil, da je nocno osvetljevanje zanj koristno, saj zraste viaje in ima vec listov ter plodov. Zato se spraaujem, ali bi bilo gojenje kulturnih rastlin v rastlinjakih, osvetljenih ponoci, ekonomsko upraviceno.

2.

NASLOV NALOGE:
Detergent na stran in z EKO kroglico na dan

IZVAJALEC:

Mark  Žakelj, Tim Šubic  
ŠOLA:
OŠ Žiri
MENTOR:
Lilijana Justin, pred. ucit.        
   
POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:
Pomivanje posode je vsakodnevno opravilo, ki se mu je nemogoce izogniti in je mnogim ljudem tudi zelo neprijetno. Detergenti, s katerimi pomivamo, morajo biti ucinkoviti, preprosti za uporabo, neoporecni za okolje in naao posodo. Zato so se v zadnjem casu na trliacu zacele pojavljati eko pomivalne kroglice, s katerimi lahko pomivamo brez dodatka kemikalij. Bistveno vpraaanje raziskovalne naloge je bilo, ali lahko eko pomivalne kroglice v celoti nadomestijo uporabo pomivalnih tabletk. Zanimalo naju je tudi, ali sta cena in kakovost pomivalnih kroglic povezani. V raziskavi sva testirala 3 pomivalne kroglice in eno eko vrecko razlicnih proizvajalcev. Njihovo ucinkovitost sva ocenila tako, da sva z vsako kroglico pomivala in belelila rezultate ucinkovitosti na razlicno umazani posodi. Za primerjavo sva posodo pomivala tudi samo z vodo. Rezultati so pokazali, da so eko pomivalne kroglice razlicno ucinkovite. Vendar so na sploano kroglice pomivale solidno. Posoda, ki je imela blage madele, je bila solidno ociacena. Obcasno so bile na posodi sive lise ali cudni madeli in crte, vendar le s kroglicama slabae kvalitete in na posodi s trdovratnejaimi madeli. Uporaba kroglic je vsekakor priporocljiva, vendar moramo izbrati kroglico boljae kvalitete, saj bomo le tako zadovoljni z njihovo uporabo.

3.

NASLOV NALOGE:
Locevanje odpadkov pri aolski malici na OŠ Orehek Kranj

IZVAJALEC:

Nejc Kovacic    
ŠOLA:
OŠ Orehek Kranj
MENTOR:
mag. Bernarda Debeljak, prof.        
   
POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:
Odpadki so na svetu eden od najvecjih problemov, saj so skoraj povsod, ker jih ljudje odlagajo v naravo oz. okolico. Želeli smo ugotoviti, koliko in kateri odpadki nastanejo pri aolskih malicah. Izvedli smo anketiranje ucencev od 7. do 9. razreda OŠ Orehek Kranj. Spremljali in tehtali smo vrste in kolicino odpadkov, ki so nastali pri posameznih malicah. Dobljene podatke smo vpisali na popisni list z razpredelnico. Ko smo koncali z nalogo, smo preverili hipoteze in dobili zanimive ugotovitve: pri aolski malici ustvarjamo razlicne vrste odpadkov (bioloaki, papirnati, plasticni in drugi). Ugotovili smo, da nastane najvec bioloakih odpadkov in odpadne embalale, saj ucenci pri malici pustijo olupke ali ogrizke sadja in plasticno embalalo od hrane. Ucenci pri aolski malici ustvari priblilno 36 g odpadkov, kar se sliai malo vendar pa aola dnevno ustvari 18,8 kg odpadkov, letno pa kar 4 tone. Z analizo rezultatov anketiranja smo ugotovili, da ucenci doma locujejo bioloake odpadke (70%), menijo, da bi morali pri aolskih malicah locevati odpadke in da so pri tem tudi pripravljeni sodelovati.

NASLOV NALOGE:
So svece okoljski problem?

IZVAJALEC:

Tjaaa Cibej, Ema  Jemec  
ŠOLA:
OŠ Škofja Loka-Mesto
MENTOR:
Vlasta  Balderman, pred. ucit.        
   
POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:
Ministrstvo za okolje in prostor je pred 1. novembrom pripravilo akcijo Bi letos prilgali sveco manj?. Tako bi lahko prispevali k cistejaemu zraku in zmanjaanju kolicine odpadkov. Z anketo, na katero je odgovorilo 90 odraslih, sva ugotovili, da ljudje akcijo podpirajo in se zavedajo njenega pomena. 68 anketiranih je napisalo, da bodo atevilo prilganih svec na grobovih zmanjaali, med razlogi za to prevladuje skrb za okolje in odnos do obicaja, umrlih in s tem povezanim priliganjem svec ter odnos do potroaniatva. Slovenci vsako leto prilgemo vec kot 23 milijonov ali 9 000 ton nagrobnih svec. Zelo velik delel te porabe, nekaj manj kot 25%, pa ob 1. novembru, ob dnevu spomina na mrtve. Znano je, da smo Slovenci pri priliganju svec rekorderji. Povprecen Slovenec okrog dneva spomina na mrtve na pokopaliacih prilge aest svec, v vsem letu pa vec kot dvanajst. To s seboj prinese tudi ogromne kolicine odpadkov. Sredstva javnega obveacanja so akcijo dobro podprla, pomembna pa so bila tudi druga sporocila, npr. sporocilo akofijske Karitas Koper, ki ljudi »opominja« da so med nami livi ljudje, ki bi jim denar, porabljen za nakup brezatevilnih svec na grobovih pokojnih olajaal vsakodnevno prelivetje. Skrb in ljubezen do ljudi je najvecji plamen, ki ga ob spominu na mrtve lahko prilgemo. Kaj se potem dogaja s temi ogromnimi kolicinami odpadkov? Odgovore sva poiskali pri g. Štalcu, vodji za ravnanje z odpadki pri Loaki komunali. Komunalno podjetje poskrbi za loceno zbiranje odpadkov na pokopaliacu, podjetji Interseroh in Prons pa poskrbita za odvoz odpadlih svec s pokopaliac. Podjetje Plastkom na Jesenicah odpadle svece reciklira. S tako akcijo bi bilo treba nadaljevati vsako leto pred 1. novembrom, ko odlolimo najvec svec, prav tako pa na ta problem opozarjati tudi med letom. Na pokopaliacih je vedno vec elektronskih svec s plasticnim ohiajem. Število svec se torej lahko po eni strani zmanjauje, naraaca pa atevilo drugacnih, lahko ae bolj nevarnih odpadkov. Vecina svec ima ohiaje iz PVC, pri seliganju katerega nastajajo zdravju akodljive snovi. Pri nas svec ne seligajo, temvec reciklirajo. Material ohiaja svec ni oznacen. Da je ohiaje nekaterih nakljucno izbranih svec iz PVC, sva dokazali z Beilsteinovo reakcijo

NASLOV NALOGE:
Varcevanje in poraba elektricne energije

IZVAJALEC:

Romina Marn, Nela Mohar  
ŠOLA:
OŠ Orehek Kranj
MENTOR:
mag. Bernarda Debeljak, prof.        
   
POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:
Raziskovalna naloga temelji na raziskovanju ter proucevanju elektricne energije. To je ena izmed zelo perecih tem v svetu, saj je vse vec povpraaevanj po obnovljivih virih energije. Svet trenutno pretresa tudi gospodarska kriza in varcevalni ukrepi, zato iacemo nacine, kako privarcevati elektriko in ohranili okolje. Rezultati so pokazali, da skoraj vsi anketirani vedo, da elektricno energijo porabljamo za kuhanje, razsvetljavo in shranjevanje livil. Nekaj cez polovico anketiranih se zaveda, da elektriko potrebujemo tudi za ogrevanje, komunikacijo in zabavo, medtem ko jih zelo malo ve, da jo uporabljamo za prezracevanje. Kar 93,6 % anketiranih se vsaj obcasno doma pogovarja o varcevanju, od tega se jih 25,5 % pogovarja skoraj vedno, 6,4 % se nikoli ne pogovarja o varcevanju, kar je v danaanjih casih skorajda nedopustljivo. V zadovoljstvo nam je tudi dejstvo, da v skoraj 81 % gospodinjstev vedno varcujejo in da med ucenci ni gospodinjstva, ki nebi nikoli varceval. Ugotovili smo, da se v veliko gospodinjstvih poslulujejo varcnih larnic, ugaaanja luci in suaenja perila na vrvi. 59 % udelelenih se tudi zaveda, da ne smejo stati pred odprtim hladilnikom, manj kot polovico uporablja tudi varcne ploace na atedilniku in pranje v cenejaem toku. Skoraj vsi ucenci se zavedajo, da lahko z reciklalo, varcnimi larnicami, zapiranjem vrat in ugaaanjem luci varcujemo v aoli, kar se nam zdi zelo spodbuden podatek. Vecina ucencev ve, da obstajata cenejai in dralji elektricni tok. Potrdili smo tudi vse tri hipoteze: v 80 % gospodinjstev ucencev 8. in 9. razreda varcujejo, vecina ucencev raje varcuje doma, kot v aoli, vec kot 50 % ucencev ve, da imamo cenejai in dralji elektricni tok.

NASLOV NALOGE:
Ogrevanje

IZVAJALEC:

Meta Gantar, Izak Cankar  
ŠOLA:
OŠ Poljane
MENTOR:
Edi Bajt, prof.        
   
POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:
Za to raziskovalno nalogo sva se odlocila, da spoznava, za naju, ae neodkrito podrocje in najine rezultate predstaviva airai mnolici. Pomagati sva lelela tudi pri nacrtovanju novogradenj. Na zacetku sva predstavila vse vrste ogrevanj in izpostavila njihove prednosti ter slabosti. Raziskala sva tudi prezracevaje stanovanja in ugotovila, da le ena drulina uporablja rekuperacijo. Predstavila sva tudi ostale pomembne dejavnike, ki vplivajo k manjai porabi goriva, kot npr. izolacija in pravilno dimenzioniranje kotlov. Obiskala sva tudi podjetje Bioenergetika Todral D.O.O., kjer nama je lastnik obrazlolil in pokazal potek ogrevanja na lesno biomaso. Za lalje predstavljanje pa sva posnela tudi fotografije in naredila shemo, ki prikazuje ta potek. Med ucenci devetega razreda je izvedena anketa pokazala, da ljudje niso seznanjeni z novimi vrstami ogrevanj. Z njeno pomocjo pa sva ugotovila tudi katera vrsta ogrevanja je najpogostejaa, katero ogrevanje velja za najslabae, kdaj so bile hiae zgrajene, koliko je bilo prenov in kakane so bile. Pokazalo se je, da so ucenci ankete niso vzeli resno, saj nama niso vrnili 18 anket. Ankete nisva izvedli v ostalih razredih na naai aoli, saj je bilo le brez teh literature dovolj.

   
   
Datum:  
Posodobljeno:
Izdelano: 17.apr.2010
© TŠC Kranj, 1996-2012   webmaster