Regijska srečanja mladih raziskovalcev
gorenjskih srednjih in osnovnih ¹ol
Regijska srečanja mladih raziskovalcev
SREDNJIH ©OL > OSNOVNIH ©OL >T©C Kranj >
Informacije

Za vodje raziskovalnih aktivov ...

 
O XXI. srečanju
Organizatorji
Vodje razisko. aktivov
Termini
Pozdrav sodelujočim
Ocenjevalne komisije
Ocenjevalni list
Bilten srečanja
 
Raziskovalne naloge
Pogoji in pravila
Oblika in vsebina
Predstavitev
Napotki za izdelavo
Splošni napotki
Izgled, vsebina
Literatura
Primeri nalog
Prijavljene naloge
Oddane naloge
Statisti. pregled nalog
 
Prijava raziskova. nalog
Navodila za prijavo
Prijavnica
   
Pokrovitelji
   
Prej¹nja srečanja
Arhiv srečanj
   
Sredi¹če mladih razisko- valcev Gorenjske
Predstavitev
   


XXI. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih srednjih ¹ol


 
  ODDANE NALOGE:
 
Izberi:
Vse naloge
Izbrana šola:
Gimnazija Jesenice
  (trenutno število prijavljenih nalog:   4 )
 
PODROČJE:

Biologija

NASLOV NALOGE: Ali so podgane res najpametnejae?
IZVAJALEC: Ela  Kreslin, Zala Konda  
ŠOLA: Gimnazija Jesenice
MENTOR: Katarina Trontelj, univ. dipl. biol.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Spomin je ena najbolj osupljivih skrivnosti molganov, zato sva pri treh razlicnih vrstah glodalcev, berkairski podgani, mongolski puacavski podgani in ruskem pritlikavem hrcku, leleli ugotoviti, kakane so njihove sposobnosti pomnjenja in kakaen vpliv imajo nanje dejavniki zunanjega okolja. Na podganah je bilo v preteklosti narejenih le zelo veliko raziskav, bistveno manj pa je znanega o hrckih in mongolskih puacavskih podganah. Vse tri vrste livali gojiva le vrsto let in opazujeva njihovo vedenje, v raziskovalni nalogi pa sva preverili sploano razairjeno mnenje, da so podgane v primerjavi z drugimi livalmi zelo inteligentne in s tem povezano hipotezo, da ima podgana najverjetneje najboljai spomin od trojice. Sestavili sva labirint, skozi katerega sva spuacali livali in jim merili cas od starta do cilja. V drugem delu poskusa sva uvedli razlicne vrste motenj in opazovali njihov vpliv na hitrost premagovanja labirinta. Rezultate poskusov, ki so naju izredno presenetili, sva primerjali z ugotovitvami drugih raziskovalcev.
 
   
PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE: Kovine v tleh na obmocju Jesenic - geogeni ali antropogeni izvor
IZVAJALEC: Sara  Melik, Tara  Kokalj, Matic  Benet
ŠOLA: Gimnazija Jesenice
MENTOR: Katarina Trontelj, univ. dipl. biol., dr. Helena Grcman, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Jesenice so poznane po jeklarski in lelezarski dejavnosti od zgodovinskih casov do danes. Posledica tega so emisije prahu v ozracje, ta prah pa se odlaga na tla in povzroca onesnalenost s kovinami. Zato smo se odlocili, da bomo raziskali vsebnost kovin cinka, niklja, svinca, leleza in kroma ter polkovine arzena v tleh na obmocju Jesenic. Pri tem smo upoatevali dejstvo, da ima obmocje Jesenic zelo pestro geoloako sestavo tal, ki tudi bistveno vpliva na vsebnost elementov v tleh. Na osnovi primerjalne analize vzorcev z razlicnih globin talnega profila smo sklepali na izvor (geogeni ali antropogeni) elementov v tleh. Vzorce talnih profilov smo vzeli na treh razlicnih lokacijah: dve sta v neposredni blilini jeklarskih obratov oziroma odlagaliaca llindre, tretja, kontrolna lokacija, pa je v Karavankah nad Jesenicami, kjer naj bi bil vpliv onesnalevanja jeklarske industrije sorazmerno majhen. Rezultate smo primerjali s povprecnimi vrednostmi vsebnosti elementov v tleh v Sloveniji in zakonsko dolocenimi mejnimi vrednostmi.
 
   
PODROČJE:

Interdisciplinarna podrocja

NASLOV NALOGE: Soncni kolektorji - ekonomski in ekoloaki vidik
IZVAJALEC: Daaa Robic    
ŠOLA: Gimnazija Jesenice
MENTOR: Irena Oblak, prof., Matej Erjavec, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Zaloge nafte, plina in premoga se zmanjaujejo. Njihovo pridobivanje je vsak dan dralje in bolj tvegano, zato cena energije raste. Sonce pa je neizcrpen vir obnovljive energije, ki je brezplacna in, kar je najpomembnejae, ne onesnaluje okolja. Z izdelavo naloge sem lelela opozoriti na nujnost izbire cistejaih, obnovljivih virov energije. Osredotocila sem se na soncne kolektorje. Z njihovo uporabo zmanjaamo izpust CO2 in tako varujemo naravo, ter prispevamo k temu, da bodo generacije za nami sploh ae imele na razpolago energetske vire in primerno okolje za zdravo livljenje. Poleg tega pa sem v nalogi z meritvami, izracuni in anketo lelela pokazati ae, da je investicija v soncne kolektorje smiselna in varna investicija, ki se obrestuje tako iz ekonomskega, kot iz ekoloakega vidika.
 
   
PODROČJE:

Medicina

NASLOV NALOGE: Povezava med laktatnim pragom in maksimalno porabo kisika z rezultati pri veslanju
IZVAJALEC: Jernej Markovc, Marcel  Salmic, Gal ®vegelj
ŠOLA: Gimnazija Jesenice
MENTOR: Katarina Trontelj, univ. dipl. biol. dr. Janez Vodicar, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Poznavanje fizioloakih kazalcev, med katerimi sta najpomembnejaa maksimalna poraba kisika in laktatni prag, je v aportu zelo pomembno za nacrtovanje optimalnega treninga, v naaem primeru v veslanju. Laktatni prag je intenzivnost miaicnega dela, pri kateri pride do izrazitega dviga koncentracije laktata v krvi zaradi preselene kapacitete oksidativnega metabolizma, maksimalni sprejem kisika (VO2 max) pa je najvecja kolicina kisika, ki jo aportnikov organizem lahko sprejme v casovni enoti. Samo testiranje ne pove toliko o veslacevem maksimumu na tekmi, kjer so prisotni ae drugi dejavniki, poda pa mnoge odgovore o fizicnih sposobnostih in lastnostih posameznika. Namen naloge je ugotoviti povezave med laktatnim pragom in VO2max ter rezultati testiranj na veslaakih ergometrih (simulatorjih veslanja). Zanimalo nas je, ali viaje/nilje vrednosti teh dveh kazalcev pri posameznikih pomenita tudi boljai/slabai rezultat na ergometrih. Izvedli smo dve testiranji laktatnega praga in O2max - eno marca pred zacetkom sezone in drugo konec leta. Rezultate testiranj smo primerjali z rezultati na ergometrih v istih dveh obdobjih. Odkrili smo povezavo med boljaim laktatnim pragom in boljaimi rezultati, s cimer smo potrdili naao prvo hipotezo, da viaji laktatni prag pomeni boljao vzdrlljivost. Pokazali smo tudi, da obstajajo dolocene anomalije (odstopanja v rezultatih zaradi nekaterih drugih dejavnikov). V sploanem lahko recemo, da smo potrdili smotrnost teh testiranj.
 
   
   
Datum:  
Posodobljeno:
Izdelano: 21.1.2011
© TŠC Kranj, 1996-2012   webmaster