NASLOV NALOGE:

Ali so podgane res najpametnejae?

IZVAJALEC:

Ela  Kreslin, Zala Konda  

ŠOLA:

Gimnazija Jesenice

MENTOR:

Katarina Trontelj, univ. dipl. biol.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Spomin je ena najbolj osupljivih skrivnosti molganov, zato sva pri treh razlicnih vrstah glodalcev, berkairski podgani, mongolski puacavski podgani in ruskem pritlikavem hrcku, leleli ugotoviti, kakane so njihove sposobnosti pomnjenja in kakaen vpliv imajo nanje dejavniki zunanjega okolja. Na podganah je bilo v preteklosti narejenih le zelo veliko raziskav, bistveno manj pa je znanega o hrckih in mongolskih puacavskih podganah. Vse tri vrste livali gojiva le vrsto let in opazujeva njihovo vedenje, v raziskovalni nalogi pa sva preverili sploano razairjeno mnenje, da so podgane v primerjavi z drugimi livalmi zelo inteligentne in s tem povezano hipotezo, da ima podgana najverjetneje najboljai spomin od trojice. Sestavili sva labirint, skozi katerega sva spuacali livali in jim merili cas od starta do cilja. V drugem delu poskusa sva uvedli razlicne vrste motenj in opazovali njihov vpliv na hitrost premagovanja labirinta. Rezultate poskusov, ki so naju izredno presenetili, sva primerjali z ugotovitvami drugih raziskovalcev.

NASLOV NALOGE:

Kovine v tleh na obmocju Jesenic - geogeni ali antropogeni izvor

IZVAJALEC:

Sara  Melik, Tara  Kokalj, Matic  Benet

ŠOLA:

Gimnazija Jesenice

MENTOR:

Katarina Trontelj, univ. dipl. biol., dr. Helena Grcman, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Jesenice so poznane po jeklarski in lelezarski dejavnosti od zgodovinskih casov do danes. Posledica tega so emisije prahu v ozracje, ta prah pa se odlaga na tla in povzroca onesnalenost s kovinami. Zato smo se odlocili, da bomo raziskali vsebnost kovin cinka, niklja, svinca, leleza in kroma ter polkovine arzena v tleh na obmocju Jesenic. Pri tem smo upoatevali dejstvo, da ima obmocje Jesenic zelo pestro geoloako sestavo tal, ki tudi bistveno vpliva na vsebnost elementov v tleh. Na osnovi primerjalne analize vzorcev z razlicnih globin talnega profila smo sklepali na izvor (geogeni ali antropogeni) elementov v tleh. Vzorce talnih profilov smo vzeli na treh razlicnih lokacijah: dve sta v neposredni blilini jeklarskih obratov oziroma odlagaliaca llindre, tretja, kontrolna lokacija, pa je v Karavankah nad Jesenicami, kjer naj bi bil vpliv onesnalevanja jeklarske industrije sorazmerno majhen. Rezultate smo primerjali s povprecnimi vrednostmi vsebnosti elementov v tleh v Sloveniji in zakonsko dolocenimi mejnimi vrednostmi.

NASLOV NALOGE:

Kranj - mesto sanj

IZVAJALEC:

Nina Milinkovic, Laureta  Shabani  

ŠOLA:

ESIC Kranj, Gimnazija

MENTOR:

Bojana Zavolovaek, prof, mag. Zvonka Erce, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi smo predstavili naa domaci kraj – Kranj na nacin, ki bo zanimiv tudi za mlade. Oblikovali smo ponudbo treh dogodkov: ogleda posestva Brdo pri Kranju, Ogled kranjskih rovov in prelet Kranja z balonom. Vsak dogodek bomo oplemenitili s kulinaricno tradicijo – ponudbo kranjske klobase skupaj s »pinki« omako in palacink s figovo marmelado. Mladi zelo radi jemo hitro pripravljeno hrano, vendar se kranjska klobasa zelo redko dobi v naaem jedilniku. Da smo raziskovalno nalogo izcrpno naredili, smo obiskali kar nekaj institucij, kjer smo izvedeli vse potrebne podatke za naao projektno nalogo. Poleg anket smo izvedli tudi intervju z gospo Tanjo Krpic (Pinki s.p.), ki je navduaena nad naao ponudbo in bo dogodke uvrstila v njihovo poslovanje. Gostom, ki bodo obiskali Kranj, lelimo da bi se imeli lepo, da bi se veliko naucili o naaem kraju in seveda, da tega dolivetja ne bodo pozabili. Kljucne besede : kranjska klobasa, Pinki, Kranj, fige, Brdo pri Kranju, Kranjski rovi, Prelet Kranja z balonom

NASLOV NALOGE:

Na planinacah d.o.o

IZVAJALEC:

Uroa Hribernik, Rok Dolinar, Matjal Mavric Boncelj

ŠOLA:

ESIC Kranj, Gimnazija

MENTOR:

Vesna Jenko, prof., Polonca Petek, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi lelimo predstaviti kraj, kateri slovi po izjemnih naravnih lepotah. Ta kraj je Tri. Vliveli smo se v vlogo podjetnikov, zato bomo ustanovili potovalno agencijo v Triu. S tem projektom lelimo popestriti predvsem planinski turizem v naaem kraju. Preko anket smo izvedeli, da je kar nekaj povpraaevanja po tej dejavnosti. Z naao potovalno agencijo bi obiskovalcem lahko predstavili zanimivosti in dejavnosti na Triki planini. Naa namen je, da bi se ljudje po obisku naiah krajev znova in znova vracali in to zaradi pestrosti naae ponudbe in lepe narave.

NASLOV NALOGE:

Predstavitev turisticne dejavnosti na Bledu

IZVAJALEC:

Sara King, Ana Avsenek, Karina Hudoletnjak

ŠOLA:

ESIC Kranj, Ekonomsko-trgovska aola

MENTOR:

Janez Cernilec, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Bled je znan po svojih naravnih turisticnih znamenitostih, kot je Blejsko jezero, Blejski otok in po okoliakih hribih: Jelovici, Melakli, Pokljuki ... Naravne turisticne znamenitosti so pripomogle, da so na Bledu zgradili atevilne gostinske obrate: gostilne, hotele, dnevne bare ... V toku zgodovine so na Bledu sezidali mogocni grad na strmem hribu , vile, cerkve ... Blejci le vrsto let prevalajo turiste v pletnah na Blejski otok in nazaj. Furmani pa s kocijami vozijo turiste okoli Blejskega jezera. V prodajalnah prodajajo spomeninke, npr. Blejski zvoncek lelja, rajsko ptico ... Vsako leto v maju organizirajo veslaake tekme, t.i. Blejsko regato in svetovna prvenstva v veslanju. Blejci prirejajo vsak cetrti vikend v juliju Blejske dneve s promenadnimi koncerti, sejmom, spuacajo lucke po jezeru in naredijo velicastni ognjemet, mednarodni festival klasicne glasbe z avtenticno lastno produkcijo v zacetku julija, Okarina etno festival v mesecu avgustu in septembru. Velikemu zdravniku Arnoldu Rikliju pa so posveceni Riklejevi aportni dnevi v juliju. Iz kulinaricne ponudbe pa je Bled najbolj znan po kremnih rezinah. Dijaki Ekonomsko-trgovske aole Kranj dobro poznajo Bled. Vecina jih obiskuje Bled obcasno zaradi naravnih lepot, kopanja, sprehajanja in ulivanja kremnih rezin. Bled obiskujejo s prijatelji ali s fantom oziroma s punco. Obiacejo Blejski otok, Blejski grad, diskoteko, casino. Niso pa prevec zadovoljni z zabavnim programom na Bledu. Sorodniki avtorjev ankete v okolici Bleda najraje obiacejo Pokljuko, Jelovico ... Med gostinskimi lokali najraje obiacejo restavracijo hotela Park, restavracijo regatni center Bled, restavracijo Okarina Bled in restavracijo hotela Jelovica. Za rekreacijo se radi sprehajajo po Bledu, nekoliko manj radi se kopajo, rolajo in veslajo. Z analizo koristnosti pa je ena izmed avtoric projekta ugotovila, da bi svojemu prijatelju na Bledu najraje pokazala Cerkev Marijinega vnebovzetja na otoku, na drugem mestu je Blejski grad, na tretjem pa graacina Grimace.

NASLOV NALOGE:

Mikrokrmilniaki sistem za koracne, servo in DC motorje

IZVAJALEC:

Klemen Cuznar, Aleao Hribar  

ŠOLA:

TŠC Kranj, SiPŠ

MENTOR:

Tomislav Prislan, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Pri izdelavi in testiranju robotov veckrat potrebujemo krmilnike razlicnih motorjev. Osnovna raziskovalne naloge je izdelava mikrokrmilniakega krmilnika motorjev za upravljanje preko RS232 serijskega vmesnika.V raziskovalni nalogi predstavljava mikrokrmilniaki sistem z katerim lahko krmilimo tako servo, koracne kot tudi DC motorje. Ti motorji se v robotiki tudi najvec uporabljajo. V krmilniku je uporabljen zmogljiv PIC mikrokrmilnik 16F877a. Mikrokrmilnik nam generira potrebne signala za posamezno vrsto motorja. Motorji so povezani z krmilnikom preko mocnostnih izhodnih integriranih vezij.

NASLOV NALOGE:

Zmajski kozmogonski mit na Slovenskem

IZVAJALEC:

Aljal Kern, Simon  Šenk, Andral Orehar

ŠOLA:

Gimnazija Kranj

MENTOR:

Patricija Veldin, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Zmaji so skrivnostna in fascinantna bitja, zato smo se odlocili, da se o njih bolje poucimo in to znanje koristno uporabimo. Najprej smo raziskali, kaj pomeni zmaj kot arhetipski simbol, nato smo preucili razlicne kulturne predstave o zmajih. Z novimi spoznanji smo se lotili osnovnega vpraaanja naae raziskovalne naloge, ki se nanaaa na zmaje kot stvarnike oziroma ustanovitelje naselbin na Slovenskem. Izhajali smo iz stereotipov o zmajih, zato smo morali preuciti ustno in pisno gradivo o zmajih na Slovenskem. Vecina slovenskih mitov o zmajih si je med seboj zelo podobnih. Naaim stereotipnim predstavam najbolj ustrezajo visokogorski zmaji. Uspelo nam je preuciti veliko mitov povezanih z zmaji in slovenskimi kraji, nismo pa pozabili na slovenske kraje, katerih grbe krasijo zmajske podobe.

NASLOV NALOGE:

Analiza digitalnega modela reliefa in interpolacija mikrotektonskih podatkov

IZVAJALEC:

Jan Drenovec, Sara Rucigaj, Mojca Žlogar

ŠOLA:

Gimnazija Kranj

MENTOR:

Nataaa Đuric, univ. dipl. inl. dr. Jure Žalohar     

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi so predstavljeni postopki vizualizacije digitalnega modela reliefa ter interpolacije skalarnih vrednosti tenzorja deformacij zemeljske skorje na obmocju med Kropo in Kamnikom. Vizualizacija trirazselnih podatkov omogoca karakterizacijo znacilnih strukturnih oblik regionalnih in lokalnih razselnosti, predvsem pa tudi oris tektonskih aktivnosti na, s sedimenti zakritih, nilinskih obmocjih. Izhodne podatke analize digitalnega modela reliefa smo nadgradili s kartami rekonstrukcije nekdanjih oz. t.i. paleonapetostnih polj, ki opiaejo deformacije ozemlja. Karte smo pridobili z zvezno predstavitvijo relativnih vrednosti vertikalnih deformacij. Vrednosti temeljijo na kvantitativni napetostni in deformacijski analizi, kjer vhodni podatek predstavljajo meritve orientacije zdrsov ob prelomnih ploskvah. V nalogi smo tako z integracijo razlicnih vhodnih podatkov pripravili ustrezna izhodiaca za nadaljnjo geoloako interpretacijo in kartiranje glavnih prelomov na raziskovanem ozemlju, katerega geoloaka zgradba je bila v dosedanji literaturi napacno interpretirana.

NASLOV NALOGE:

Potek Julnoalpske narivne meje med Kropo in Kamnikom

IZVAJALEC:

Vid Žepic, Simon Udir, Rok Oblak

ŠOLA:

Gimnazija Kranj

MENTOR:

dr. Jure Žalohar,  Nataaa Đuric, univ. dipl. inl.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi predstavljamo novo interpretacijo poteka Julnoalpske narivne meje. S pomocjo novih terenskih opazovanj in na podlagi racunalniake obdelave visokoresolucijskega digitalnega modela reliefa z locljivostjo 5 m smo na novo interpretirali obstojece geoloake karte ozemlja med Kropo in Kamnikom. Glede na naao interpretacijo predstavlja Julnoalpsko narivno mejo narivnica Krnskega nariva, ki mu na obravnavanem ozemlju pripadajo masivi Jelovice, Jamnika, Rovnika, Štefane gore, Šenturake gore vse do Menine planine na vzhodu. Problematicen je predvsem njen potek med Kranjem in Kamnikom, kjer je prekita s kvartarnimi konglomeratnimi zasipi. Glede na naao interpretacijo narivnica Krnskega nariva kot Julnoalpska narivna meja predstavlja pomembno in izrazito geotektonsko mejo, ki med seboj loci kamnine Julijske karbonatne platforme od kamnin Slovenskega bazena. Prav tako narivnica predstavlja mejo med dvema terciarnima tektonostratigrafskima enotama, in sicer med Slovensko-madlarskim paleogenskim bazenom na severu in Panonskim bazenom na jugu.

NASLOV NALOGE:

Mostovi na Slovenskem - Kulturna dediacina

IZVAJALEC:

Sara Rucigaj, Vid  Žepic  

ŠOLA:

Gimnazija Kranj

MENTOR:

Patricija Veldin, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Slovenske recne bregove in doline povezujejo mnogi mostovi; z gotovostjo lahko trdimo, da je njihov namen v prvi vrsti prakticen, vendar med mnolico najdemo tudi take, ki so posebni zaradi svoje vpetosti v zgodovinsko dogajanje, imajo vecjo arhitekturno vrednost, ali pa so preprosto le zelo stari… Te posebnele priatevamo med kulturne spomenike. V nalogi sva se posvetila vsem slovenskim mostovom, ki so zaaciteni s statusom kulturnega spomenika. Vsakega posebej sva opisala in navedla njegove glavne posebnosti. Najin glavni cilj je bila statisticna analiza znacilnosti slovenske mostogradnje, lelela pa sva tudi izvedeti, na osnovi kakanih kriterijev se premostitveni objekt identificira kot kulturni spomenik. Pri raziskavi sva se posebej posvetila tudi zastopanosti mostov v posameznih statisticnih regijah Slovenije, njihovi starosti, arhitekturni obliki, nacinu gradnje in materialu. Ob koncu sva si zastavila ae vpraaanje, kako drlava skrbi za ta ne le arhitekturno, temvec tudi funkcionalno pomemben del slovenske kulturne dediacine.

NASLOV NALOGE:

Primerjava razlicnih sistemov vodovodne napeljave za stanovanjske objekte

IZVAJALEC:

Mirko Ristanovic    

ŠOLA:

ESIC Kranj, Gradbeno storitvena aola

MENTOR:

Domen Kansky, univ. dipl. inl.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Vodovodne instalacije so neizogiben element vsakega stanovanjskega objekta. Vendar pa so ocem skrite, zato posvecamo premalo pozornosti razlicnim molnostim izvedbe. V nalogi je obdelana primerjava dveh razlicnih izvedbi vodovodne instalacije. V prvi izvedbi so bile uporabljene klasicne pocinkane cevi, za drugo izvedbo pa so bile uporabljene cevi aluplast in ustrezni prikljucki. Primerjan je cas, ki je potreben za izvedbo, stroaek izvedbe in hrupnost ob pretoku vode.

NASLOV NALOGE:

Industrializacija Kranja in njene posledice

IZVAJALEC:

Sergej Bohinc, Samo Puric, Maks  Bolic

ŠOLA:

Gimnazija Kranj

MENTOR:

Patricija Veldin, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Naaa raziskovalna naloga se ukvarja z industrializacijo Kranja. Ker je industrializacija kompleksen proces, smo zaali tako na podrocje zgodovine kot geografije ter sociologije, zato naaa raziskovalna naloga pokriva vec znanstvenih disciplin. Za zacetek industrializacije je kljucnega pomena industrijska revolucija. Ta se je pricela v Angliji in sicer v 18. stoletju. Industrializacija je prinesla mnogo novosti, npr. parni stroj, znanstven napredek, uporabo novih energetskih virov itd. Zacela se je pospeaena rast mest in urbanizacija. Prav tako je industrializacija povzrocila migracijo prebivalstva iz vasi v mesta. S procesom industrializacije se je mocno okrepil delavski razred. Ko govorimo o industrializaciji Kranja, govorimo o obdobju po koncu prve svetovne vojne. Kranjski podjetniki so se zavedali, da sami nimajo dovolj kapitala, zato so s pomocjo Franja Sirca v Kranj povabili nemaki, ceaki in poljski kapital. V Kranju se je mocno razvila tekstilna dejavnost, industrializacija pa je mocno pospeaila urbanizacijo Kranja, priseljevanje prebivalcev, deagrarizacijo podelelja, nastanek delavskega razreda, razvoj aolstva, zdravstvene oskrbe, aportne in kulturne dejavnosti ipd. Kranj je postal pomembno industrijsko srediace, danes pa je zaspano provincialno mesto. Praznino, ki je nastala zaradi propada industrije, se poskuaa zapolniti z vedno novimi nakupovalnimi srediaci. Ti pa samo ae poglabljajo socialno krizo samega mesta.

NASLOV NALOGE:

Soncni kolektorji - ekonomski in ekoloaki vidik

IZVAJALEC:

Daaa Robic    

ŠOLA:

Gimnazija Jesenice

MENTOR:

Irena Oblak, prof., Matej Erjavec, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Zaloge nafte, plina in premoga se zmanjaujejo. Njihovo pridobivanje je vsak dan dralje in bolj tvegano, zato cena energije raste. Sonce pa je neizcrpen vir obnovljive energije, ki je brezplacna in, kar je najpomembnejae, ne onesnaluje okolja. Z izdelavo naloge sem lelela opozoriti na nujnost izbire cistejaih, obnovljivih virov energije. Osredotocila sem se na soncne kolektorje. Z njihovo uporabo zmanjaamo izpust CO2 in tako varujemo naravo, ter prispevamo k temu, da bodo generacije za nami sploh ae imele na razpolago energetske vire in primerno okolje za zdravo livljenje. Poleg tega pa sem v nalogi z meritvami, izracuni in anketo lelela pokazati ae, da je investicija v soncne kolektorje smiselna in varna investicija, ki se obrestuje tako iz ekonomskega, kot iz ekoloakega vidika.

NASLOV NALOGE:

Coca-cola, ena in edina?!

IZVAJALEC:

Eva Kryatufek, Gaaper Žun  

ŠOLA:

Gimnazija Kranj

MENTOR:

Rok Rudel, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Povod za raziskovalno delo je bila misteriozna in nepoznana sestava Coca-Cole ter veliko sliaanega in napisanega o ucinkih le-te na zdravje in telo. Vzorci za raziskovalno delo so bili originalna Coca-Cola in atevilne njene izpeljave oz. kopije. Raziskovalno delo je temeljilo na analitskih metodah (HPLC, TLC, pH - meter, dolocanje suhe snovi in kolicine raztopljenega CO2 ...), ki so nam pomagale dolociti nekatere dodatke v kokakolah in jih primerjati med seboj. Teoreticni del raziskovalne naloge temelji na opisu analitskih metod, ki so bile uporabljene pri delu, in pregledu aditivov po razlicnih sklopih (barvila, arome, sladila ...). Na koncu je bila izvedena tudi anketa med dijaki, ki je slulila za ugotavljanje razlikovanja okusov razlicnih kokakol.

NASLOV NALOGE:

Povezava med laktatnim pragom in maksimalno porabo kisika z rezultati pri veslanju

IZVAJALEC:

Jernej Markovc, Marcel  Salmic, Gal Žvegelj

ŠOLA:

Gimnazija Jesenice

MENTOR:

Katarina Trontelj, univ. dipl. biol. dr. Janez Vodicar, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Poznavanje fizioloakih kazalcev, med katerimi sta najpomembnejaa maksimalna poraba kisika in laktatni prag, je v aportu zelo pomembno za nacrtovanje optimalnega treninga, v naaem primeru v veslanju. Laktatni prag je intenzivnost miaicnega dela, pri kateri pride do izrazitega dviga koncentracije laktata v krvi zaradi preselene kapacitete oksidativnega metabolizma, maksimalni sprejem kisika (VO2 max) pa je najvecja kolicina kisika, ki jo aportnikov organizem lahko sprejme v casovni enoti. Samo testiranje ne pove toliko o veslacevem maksimumu na tekmi, kjer so prisotni ae drugi dejavniki, poda pa mnoge odgovore o fizicnih sposobnostih in lastnostih posameznika. Namen naloge je ugotoviti povezave med laktatnim pragom in VO2max ter rezultati testiranj na veslaakih ergometrih (simulatorjih veslanja). Zanimalo nas je, ali viaje/nilje vrednosti teh dveh kazalcev pri posameznikih pomenita tudi boljai/slabai rezultat na ergometrih. Izvedli smo dve testiranji laktatnega praga in O2max - eno marca pred zacetkom sezone in drugo konec leta. Rezultate testiranj smo primerjali z rezultati na ergometrih v istih dveh obdobjih. Odkrili smo povezavo med boljaim laktatnim pragom in boljaimi rezultati, s cimer smo potrdili naao prvo hipotezo, da viaji laktatni prag pomeni boljao vzdrlljivost. Pokazali smo tudi, da obstajajo dolocene anomalije (odstopanja v rezultatih zaradi nekaterih drugih dejavnikov). V sploanem lahko recemo, da smo potrdili smotrnost teh testiranj.

NASLOV NALOGE:

Otrokovo dolivljanje pravljic

IZVAJALEC:

Špela Zavrl    

ŠOLA:

Gimnazija Kranj

MENTOR:

Eva  Pretnar, univ. dipl. soc. ped.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Za raziskovalno nalogo z naslovom Otrokovo dolivljanje pravljic sem se odlocila, ker me zanima podrocje razvojne psihologije. V tej nalogi sem se osredotocila predvsem na vpliv pravljic na otrokov razvoj. Zanimalo me je ali pravljica spodbuja domialjijo in ali posledicno vpliva tudi na ustvarjalnost otroka v kasnejaih letih, ter kako se vpliv pravljice kale na ustvarjalnem podrocju v mladostniatvu. Predpostavljam namrec, da je pravljica zelo pomemben dejavnik pri razvoju posameznika, ae posebno v obdobju otroatva. Vplivi pravljic se kalejo pri razvoju intelekta, spodbujanju domialjije, premagovanju strahov, sprejemanju drulbenih vrednot in norm, pridobivanju odgovorov na atevilna livljenjska vpraaanja. Sama sem se osredotocila na podrocje ustvarjalnosti, ki sem ga raziskovala s pomocjo analize risbe otrok starih 5 let.

NASLOV NALOGE:

Racunalniaki program Slike

IZVAJALEC:

Jaka Kordel    

ŠOLA:

TŠC Kranj, SiPŠ

MENTOR:

Alenka Luatrek, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Racunalniaki program Slike je namenjen uvalanju, organizaciji in ogledu slik na osebnem racunalniku. Ce je zraven slike tudi informacija o lokaciji, jo prikale na zemljevidu.

NASLOV NALOGE:

Sprejemanje predloga Drulinskega zakonika med razlicnimi generacijami

IZVAJALEC:

Maaa Pogacnik, Zala Peternel  

ŠOLA:

Gimnazija Kranj

MENTOR:

Eva Pretnar, univ. dipl. soc. ped.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Raziskovalna naloga podrobneje pregleda vsebino novega Drulinskega zakonika, ki ga je Drlavni zbor sprejel 16. 6. 2011. Drulinski zakonik v ospredje postavlja otroka in njegovo korist, zato je raziskovalna naloga usmerjena v dele zakonika, ki se nanaaajo predvsem na otroka. Navedeni so cilji, prednosti in morebitne slabosti novega zakonika. Predstavljene so spremembe, ki jih zakonik uvaja in primerjava starega zakonika z novim. Ker zakonik uvaja molnost, da bo otrok livel s staraema, ki sta sklenila istospolno skupnost, je navedena tudi raziskava, ki raziskuje otrokov razvoj v takani zvezi. Zaradi razpisa referenduma in predsodkov o istospolnih zvezah ter posvojitvah otrok, je bil zakonik pogosta tema medijev v predreferendumskem casu. Nekateri ga podpirajo, drugi ne. Zato je v javnosti veliko razlicnih izjav, ki pa niso vedno pravilne. V nalogi je nekaj teh izjav navedenih in pojasnjenih. Raziskave sva se lotili z anketo, s katero sva preverjali povezavo poznavanja zakonika z odobravanjem le-tega. Rezultate ankete sva primerjali z rezultati izida referenduma.

NASLOV NALOGE:

Spomeniki in doprsja 19. in 20. stoletja na poatnih znamkah socialisticne Jugoslavije 1945-1991

IZVAJALEC:

Ivan  Smiljanic, Robi Ravnikar  

ŠOLA:

Gimnazija Kranj

MENTOR:

Patricija Veldin, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Naloga se ukvarja z raziskovanjem spomenikov in doprsij, ki so reproducirani na poatnih znamkah socialisticne Jugoslavije med letoma 1945 in 1991. Pri vsakem posameznem obelelju sva opisala, na koliko znamkah je bilo upodobljeno in kdaj so le-te izale. Izostal ni niti opis zgodovinskega dogodka ali kratek livljenjepis osebe, ki ji je spomenik posvecen. V nadaljevanju se osredotociva na podatke o spomeniku: kraj in cas postavitve, umetniaka smer, ki ji pripada spomenik, likovne kritike in ponekod odlomki iz periodicnega tiska. Na kratko je predstavljen tudi kipar in njegova druga reprezentativna dela. Nekateri spomeniki so postali simbol drlave in znamenitosti krajev, kjer stojijo (ali kjer so stali). Spomeniki pripadajo raznolikim umetniakim smerem, od akademskega realizma do popolne abstrakcije. Spomeniki, ki so bili izbrani za reproduciranje na poatnih znamkah, so izjemno raznoliki in skupaj tvorijo impresivno fresko javnega kiparstva poznega 19. in 20. stoletja na nekdanjih jugoslovanskih tleh.