Regijska srečanja mladih raziskovalcev
gorenjskih srednjih in osnovnih šol
Regijska srečanja mladih raziskovalcev
SREDNJIH ŠOL > OSNOVNIH ŠOL >ŠC Kranj >
Informacije
Za vodje raziskovalnih aktivov ...
 
O XIII. srečanju
Organizatorji
Vodje razisko. aktivov
Termini
Pozdrav sodelujočim
Ocenjevalne komisije
Ocenjevalni list
Bilten srečanja
 
Raziskovalne naloge
Pogoji in pravila
Oblika in vsebina
Predstavitev
Napotki za izdelavo
Splošni napotki
Izgled, vsebina
Literatura
Primeri nalog
Prijavljene naloge
Oddane naloge
Statisti. pregled nalog
   
Prijava raziskova. nalog
Navodila za prijavo
Prijavnica
   
Pokrovitelji
   
Prejšnja srečanja
Arhiv srečanj
   
Raziskovalna dejavnost srednjih šol
Predstavitev
Model uvajanja inovativnosti in podjetništva
 


XIII. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih šol

 
  ODDANE NALOGE:
 
Izbrano področje:
Vsa področja
  (trenutno število prijavljenih nalog:   36 )
   
Navodilo:
S klikom na področje oziroma šolo prikažete samo naloge izbora.

PODROČJE:

Biologija

NASLOV NALOGE:

Kako telke so aolske torbe osnovnoaolcev

IZVAJALEC:

Nina Kalianik, Manca  Stare  

ŠOLA:

OŠ Orehek Kranj

MENTOR:

Bernarda Debeljak, mag.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Na zacetku aolskega leta se ucenci v vecini odlocamo, kakano torbo bomo izbrali. Na prvem mestu je seveda izgled, ni pa niti malo sledu o tem, kako bo aolska torba vplivala na naa razvoj. Zaradi nabito polnih urnikov so naae torbe zelo telke. Eno od glavnih vpraaanj, ki naju je morilo je bilo, ce je temu res tako. Zato sva se odlocili, da bova izvedli raziskovalno nalogo. Da sva lahko kar koli raziskali, sva med rednim poukom izvedli tehtanje torb in ucencev od prvega do devetega razreda na Osnovni aoli Orehek Kranj. Ker sva hoteli izvedeti ae vec informacij, ki bi poleg pretelkih torb vplivajo na naao drlo telesa, sva izvedli ob merjenju ae anketiranje ucencev. Vse dobljene rezultate sva zapisali in jih uredili v tabele, nato pa izdelali ae grafe. Ker sva si zastavili kar nekaj hipotez sva preverili, ce drlijo in priali sva do pricakovanih rezultatov. Kljucne besede: telesna masa, aolske torbe

 
   

PODROČJE:

Biologija

NASLOV NALOGE:

Kronicne bolezni dihal

IZVAJALEC:

Nuaa Bajlelj, Alina Draksler  

ŠOLA:

OŠ Orehek Kranj

MENTOR:

Bernarda Debeljak, mag.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Dihala so ena pomembnejaih organskih sistemov, saj naae telo potrebuje kisik za svoje delovanje. Zrak potuje skozi nosno votlino, naprej v sapnik od tam do pljuc, iz pljuc pa v krvne lile. Kronicne bolezni dihal so danes vse bolj razairjene, saj je zrak zaradi onesnalevanja vse slabai, zapiramo se v prostore, namesto da bi se gibali. Najpogostejai bolezni sta astma in seneni nahod saj prizadeneta najvec ljudi. Zato danes vse vec ljudi umira, saj niti niso osveaceni kako reagirati v primeru bolezni, saj na to v javnosti a ne dajejo nobenega poudarka. Prav s tem namenom sva se tudi midve odlocili, da to podrocje bolj preiaceva ter najino znanje razairiva ae na druge ljudi. Za izvedbo raziskovalne naloge sva morali najprej najti potrebne podatke. Zanimalo naju je, kakano znanje imajo o kronicnih boleznih mladi in kakano je znanje starejaih. Dobljene odgovore sva seateli in rezultate prikazali v grafih. Preverili sva tudi najine hipoteze in na podlagi rezultatov sva dve hipotezi ovrgli, dve pa potrdili. Kljucne besede: bolezni dihal, dihala, skrb za zdravje

 
   

PODROČJE:

Biologija

NASLOV NALOGE:

Poznavanje sladkorne bolezni med osnovnoaolci

IZVAJALEC:

Andreja Belic, Drejc Flajnik  

ŠOLA:

OŠ Orehek Kranj

MENTOR:

Bernarda Debeljak, mag.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Sladkorna bolezen je v danaanjem svetu ena najbolj razairjenih bolezni. V vecini primerov ni smrtno nevarna, vendar pa mocno prizadene naa vsakdan s tem, ko moramo paziti na svojo strogo prehrano in zadostno kolicino gibanja. Število sladkornih bolnikov bi se izrazito zmanjaalo, ce bi se vsak clovek dovolj gibal in se zdravo prehranjeval. Vendar se teh pravil dandanes drli vse manj ljudi, zato je sladkorna bolezen v velikem porastu. Za to raziskovalno nalogo sva se odlocila iz zanimanja o problemih sladkorne bolezni. Celotna raziskovalna naloga temelji na anketiranju ucencev od 6. do 9. razreda Osnovne aole Orehek Kranj. S tem vpraaalnikom sva pridobila podatke o tem, koliko najstniki poznajo sladkorno bolezen. Na podlagi teh podatkov sva potem izrisala grafe, ki ponazarjajo odstotek ucencev, ki so pravilno odgovorili na posamezna vpraaanja. V raziskovalno nalogo sva vkljucila tudi sploano znanje o sladkorni bolezni,da sva s tem pokazala razliko med mnenji osnovnoaolcev in znanstveno dokazanimi podatki. Ugotovila sva, da lenske vec vedo o sladkorni bolezni kot moaki in so na vecino vpraaanj odgovorile pravilno. Kljucne besede: sladkorna bolezen

 
   

PODROČJE:

Biologija

NASLOV NALOGE:

Tise pod Koauto

IZVAJALEC:

Domen  Mali    

ŠOLA:

OŠ Trlic

MENTOR:

Romana Turk, ucit., Azemina Cinac, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Tise so evolucijsko zelo stara drevesna vrsta. Dosegajo zelo castistljivo starost. Zaradi redkosti sodijo med zaacitene drevesne vrste. V raziskovalni nalogi sem opisal rastiace tis pod Koauto. Z opazovanjem sem ugotovil, da so podobna rastiaca zelo redka. Pri nas pa se pojavljajo le na doloceni nadmorski viaini. Iz razgovora z revirnim gozdarjem pa sem izvedel ae za rastiace ob Potocnikovem grabnu. Tise so nekoc izsekavali zaradi uporabnega lesa. Danes je secnja teh dreves prepovedana. Ugotovil sem tudi, da v nacrtih gozdnih gospodarstev za naae podrocje tise niso posebej oznacene, tako, da podatkov o razairjenosti tis v naai okolici ni.

 
   

PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE:

Biooglje, pozabljeno naravno bogastvo?

IZVAJALEC:

Uraa Žun    

ŠOLA:

OŠ Naklo

MENTOR:

Barbara Vevar, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi z naslovom Biooglje, pozabljeno naravno bogastvo? sem lelela raziskati ucinek na kaljivost in rast rastlin v prsti, ki je obogatena z bioogljem. Na ta nacin so prst bogatili le Indijanci v porecju Amazonke in s tem izboljaali kakovost prsti za gojene rastline. Njihovo znanje se je ponovno odkrilo aele po letu 1950, ko je znanstvenik Wim Sombroek na potovanju po Amazoniji naletel na predele crne prsti ali terre prete, kjer so rastline bolje uspevale. Ugotovil je, da je prst bogata z bioogljem. Zanimalo me je tudi, ce se danes bogatenja prsti z bioogljem poslulujejo manjai pridelovalci vrtnin, zato sem med njimi izvedla anketo. Ugotovila sem, da je biooglje v danaanjem vrtnarjenju dokaj nepoznano, ceprav sem s poskusi dokazala, da vpliva na boljao kaljivost in rast nekaterih rastlin.

 
   

PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE:

Enodnevnice in druge livali v potokih Hrastnica in Jarcek

IZVAJALEC:

Andral Baaelj, Nika  Dolenec  

ŠOLA:

OŠ Škofja Loka-Mesto

MENTOR:

Vlasta Balderman, ucit.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Na naravoslovnem dnevu sva se navduaila za raziskovanje vodnih livali. Z raziskovanjem sva nadaljevala v dveh potokih, Hrastnici in Jarcku, v blilini najinega doma. Na obeh potokih sva dolocila tri popisna mesta, ki so se med seboj razlikovali po globini vode, hitrosti vodnega toka, po airini struge, po podlagi. Z raziskovanjem sva zacela 28.6 2012. Na terenu sva zbrala podatke in nabirala material na vseh popisnih mestih. Ko sva koncala z delom na terenu, sva doma z mikroskopom in lupo ter s pomocjo slikovnih kljucev dolocala enodnevnice in druge vodne livali. Popisovala sva enkrat na mesec in sicer v mesecu juniju, juliju, avgustu, oktobru in marcu. Priala sva do zanimivih odkritij. Ugotovila sva, da je bilo v Hrastnici manj vrst livali kot v Jarcku, saj se livljenjske razmere v potokih razlikujejo. Licinke lulelk se dokoncno preobrazijo na zacetku poletja, saj jih na koncu poletja nisva naala veliko.

 
   

PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE:

Od soncne moci do medicinske pomoci

IZVAJALEC:

Filip Pivk, Chris Logar, Tine Logar

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Lilijana Justin, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Bistveno vpraaanje raziskovalne naloge je bilo, kako poteka ekoloako delo sadjarjev od prvih sadnih mladik, njihovo vzgajanje ter skrb za cimboljai pridelek. Zanimalo nas je kakana je kvaliteta domacega pridelka in kaana je pot od mladega drevesa do plodov in na koncu njihova uporaba in predelava. Naai cilji so, da bi izvedeli cim vec o sadjarstvu, o lganju in o lganjekuhi, povpraaati sadjarja o njegovem delu, poizvedeti, zakaj je taka razlika med domacim in trgovinskim pridelkom.

 
   

PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE:

Ohranimo orhideje

IZVAJALEC:

Marija  Poklukar    

ŠOLA:

OŠ Naklo

MENTOR:

Špela Erlen, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Kljucne besede: orhideje, kukavicevke, varstvo narave,ogrolenost, pripovedka, ucenci; Povzetek: Orhideje so izredno zanimive rastline, ki pritegnejo veliko pozornosti, a je kljub temu to podrocje slabo raziskano. Ocarale so tudi mene in zacela so se mi pojavljati vpraaanja: Koliko Slovencev pozna orhideje, ki rastejo v naai okolici? Koliko in kaj bi storili, da bi se ohranile? Nekatere odgovore sem iskala z anketo, druge s pomocjo pripovedke o kamniaki murki, ki sem jo prebrala otrokom pri ucnih urah. Menila sem, da je poznavanje kukavicevk majhno, poznali naj bi jih predvsem odrasli. Predpostavila sem, da bo pripovedka dovolj, da bi slovenske orhideje zacele zanimati otroke, pri cemer se nisem zmotila. Da bi si bralec pridobil osnovno znanje o obravnavanih cveticah, sem orhideje opisala, opisani so tudi dejavniki, ki jih ogrolajo in kako pomagati ohranjati naao naravno dediacino - orhideje.

 
   

PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE:

Onesnalevanje s plenicami

IZVAJALEC:

Timotej  Koair    

ŠOLA:

OŠ Ivana Groharja Škofja Loka

MENTOR:

Jana Rlen, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Plenice v zadnjih letih postajajo vedno vecja telava za okolje, ceprav predstavljajo le 2-3 % vseh odpadkov, ki jih proizvedejo gospodinjstva. V Sloveniji torej vsako leto odvrlemo 10 000 – 15 000 ton plenic. Ob uporabi plenic za enkratno rabo vsak otrok v celotnem obdobju previjanja porabi priblilno 1000 kg plenic. Delel plenic v primerjavi z drugimi odpadki je okoli 10 %, ceprav predstavljajo otroci v previjalnem obdobju le 1 % prebivalstva. V raziskovalni nalogi sem se odlocil predstaviti telave plenic in razloge, zakaj je tako. Naredil sem tudi kratko anketo in ugotovil marsikaj novega. Ceprav se ljudje le seznanjajo s telavami njih bo ae dolgo trajalo, da se ta stvar uredi.

 
   

PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE:

Ostali odpadki na Škofjeloakem

IZVAJALEC:

Katarina  Benedik    

ŠOLA:

OŠ Ivana Groharja Škofja Loka

MENTOR:

Jana Rlen, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Za raziskovalno nalogo sem si izbrala podrocje ekologije z varstvom okolja, in sicer sem se odlocila, da raziacem, ali obcani Škofje Loke znajo razvracati odpadke in koliko ostalih odpadkov proizvede posameznik. Rezultate sem dobila s pomocjo ankete in intervjuja z direktorjem Loake komunale. Priala sem do ugotovitve, da prebivalci Škofje Loke proizvedejo vedno manj ostalih odpadkov in da bo ta atevilka ae nilja, ko bomo po domovih dobili zabojnike za locevanje embalale in ko bomo v glavi naredili miselni preskok, da moramo proizvesti cim manj odpadkov, ki jih bomo odlolili v pravi zabojnik.

 
   

PODROČJE:

Ekologija z varstvom okolja

NASLOV NALOGE:

Vpliv temperaturnih sprememb na stanje Trliake Bistrice

IZVAJALEC:

Vid Primolic    

ŠOLA:

OŠ Krile

MENTOR:

Bolena Perko, ucit.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Toplotno onesnalevanje vode nastane zaradi izpustov tople vode v razlicne vodotoke, jezera in morja. Nastane lahko zaradi naravnih vzrokov (vulkanizem), pojavlja pa se tudi kot posledica clovekovega posega v okolje. Med glavne umetne onesnalevalce atejemo elektrarne in tovarne, kjer uporabljajo vodo za hlajenje. Pri toplotnem onesnalevanju gre za poviaanje temperature povrainskih vod, ki imajo lahko atevilne ucinke na liva bitja (toplotni aok, sprememba livljenjskega okolja). Prav tako pa toplotno onesnalevanje lahko vpliva na kemijsko sestavo vode in na njeno toksicnost. Prav slednje je bil predmet mojih raziskav, s katerimi sem ugotavljal, kako se spreminja toksicnost vode v primeru toplotnega onesnalevanja. Raziskave sem opravil na reki Trliaki Bistrici, ki ni toplotno onesnalena, zato sem v laboratoriju pripravil simulacijo toplotnega onesnalevanja. Simulacijo sem opravil s cebulnim testom, kjer sta bili spremenljivki temperatura in kemijska onesnalenost vode. Cebulni test sem opravil na petih vzorcih vode (trije vzorci z razlicnih delov Trliake Bistrice, laboratorijsko pripravljen vzorec onesnalene vode, destilirana voda) pri atirih razlicnih temperaturah (9,5 °C, 14,5 °C, 19,5 °C in 24,5 °C). Ugotovil sem, da vsaka zaznavna sprememba temperature ne vpliva na kakovost vode, da pa toplotno onesnalevanje vpliva na toksicnost vode. Toksicnost vode se z dvigom temperature zmanjauje do 19,5 °C, nato pa se pri viaji temperaturi poveca. Kljucne besede: Toplotno onesnalevanje, povrainske vode, Trliaka Bistrica, simulacija

 
   

PODROČJE:

Ekonomija ali turizem

NASLOV NALOGE:

Naaa Frida kuha

IZVAJALEC:

Urh Primolic, Vid Primolic, Tinkara Zaletel

ŠOLA:

OŠ Krile

MENTOR:

Betka Potocnik, uni. dipl. org., Katja Konjar, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi Naaa Frida kuha smo poskuaali pripraviti turisticni produkt, ki bi temeljil na lokalni ponudbi in kulinaricnih dolivetjih. Najprej smo pregledali literaturo in ugotovili, katere tradicionalne jedi sodijo v naa okolia. Nato smo pripravili spletno anketo, s katero smo leleli ugotoviti, katere jedi ljudje v naaem okoliau ae poznajo in jih znajo pripravljati. Rezultate ankete primerjali z literaturo in ugotovili, da si ljudje lelijo tovrsten turisticni produkt. Naae ideje smo zbrali v Fridinem vodniku, ki bogati turisticno ponudbo trliakega konca. Prvi del vodnika vam predstavi razlicne molnosti rekreacije: kolesarsko pot - Trlicanko, pohodniako pot – Ovcjo pot na Kriako goro ter peapot – Pot treh zvonov. Drugi del pa vas s pomocjo zbranih receptov popelje ae v svet kulinarike. Vsebuje kratek opis izbranih trliakih tradicionalnih jedi v knjilnem jeziku in trliakem narecju. Vodnik dopolnjuje zanimiva drulabna igra »Potuj z ovco Frido« za otroke. Fridin vodnik in drulabno igro bomo predstavili 6. aprila 2013 na vaakem sejmu v Sebenjah. Vabimo vas v kraje pod Kriako goro, kjer najdete veliko molnosti za rekreacijo in raznoliko kulinaricno dediacino. Kljucne besede: kolesarska pot, Kriaka gora, peapot, tradicionalne jedi, kulinaricni vodnik 

 
   

PODROČJE:

Ekonomija ali turizem

NASLOV NALOGE:

Nakupi revij lirovskih osnovnoaolcev

IZVAJALEC:

Sara Jezeraek, Kevin  Pivk  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Barbara  Peternel, univ. dipl. bibl.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Raziskovalna naloga se osredotoci na vplive, ki botrujejo nakupnim odlocitvam mladih v Žireh. Zanimajo naju predvsem nakupi revij in branje revij ucencev naae aole v zadnjem vzgojno-izobralevalnem obdobju. V prvem delu naloge so podane teoreticne opredelitve oglaaevanja in ekonomske propagande. Predstavljena je zgodovina nekaterih najbolj branih revij, ki so jih omenjali anketiranci. V drugem, prakticnem delu pa se naloga preusmeri na izkuanje mladostnikov pri branju revij, ki jih kupijo ali bodisi izposodijo. S pomocjo ankete sva ugotovila, da so revije predrage, da bi jih mnolicno kupovali. Anketa je pokazala, da vecina ucencev ne kupi revije, ce je dralja od petih evrov.

 
   

PODROČJE:

Ekonomija ali turizem

NASLOV NALOGE:

Okus po divjem

IZVAJALEC:

Pia Mrak, Aleaa  Sodja, Agata Stare

ŠOLA:

OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica

MENTOR:

Marija Helena Logar, prof., Uraka Repinc, uni. dipl. bibl., Pavlina Zorman, ucit. 

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi so opisane jedi, narejene iz samoniklih divjih rastlin, ki rastejo na podrocju Bohinja. Za osnovo so nam bile rastline, ki so bile prepoznane kot najbolj uporabljane pri Bohinjcih na osnovi lanskoletne ankete v okviru lanske raziskovalne naloge. Tokrat pa je v ospredju zanimanja kaj iz teh samoniklih rastlin znamo pripraviti, kako te jedi poimenujemo. Nekaj jedi in pijac iz nabranega jagodicja ucenci v aoli ucenci tudi pripravijo. Po lastnem navdihu pripravijo tudi svoj jedilnik, ki ga ponudijo gostilni, s katero smo le vajeni sodelovanja. Za stojnico na turisticni trlnici sami izdelajo koticek, ki ga uredijo z »olivitvijo« starega pohiatva, obogatijo pa s krpankami, ki so jih navdihnile tako ali drugace divje role. V casu Mednarodnega festivala alpskega cvetja bodo jedi s tega jedilnika postrelene v gostilni Štrud'l.

 
   

PODROČJE:

Etnologija

NASLOV NALOGE:

Izumiranje ljudske glasbe na Gorenjskem

IZVAJALEC:

Tanja  Pivk, Marijana Jezeraek  

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Nela Erznolnik, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Že kar nekaj casa naju je zanimalo, ali so vcasih naaih starih staraev res vec prepevali ljudske pesmi kot danes. Zato sva se odlocili, da bova naredili raziskovalno nalogo, in z njo ugotovili ali ljudska glasba izumira. S to raziskovalno nalogo sva lelele ugotoviti, kaj vse se skriva v ljudski glasbi. Z vpraaalnikom pa sva lelele izvedeti ae, kako dobro poznajo ljudsko glasbo v razlicnih starostih, in katera ljudska glasbila poznajo. Prebirali sva clanke, knjige in izvlecke s spletnih strani o ljudski glasbi. To pa je samo delcek najinih raziskav. Za pomoc sva si pred zacetkom raziskovanja postavili hipoteze, ki so nama bile zelo v pomoc.

 
   

PODROČJE:

Etnologija

NASLOV NALOGE:

Stara dobra kruana pec

IZVAJALEC:

Nela Jesenko Lucija Eniko  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Lilijana Justin, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Tema raziskovalne naloge z naslovom Stara dobra kruana pec so kruane peci in peka kruha. Zanimalo naju je, kakana je uporaba kruanih peci v Žireh, koliko ljudi jih ima doma, koliko jih peci uporablja in v kakane namene. Želeli sva tudi raziskati, koliko ljudi v Žireh kupuje kruh in koliko jih pece kruh doma. Ugotovili sva, da se v Žireh peka kruha ohranja in se bo ohranjala ae kar nekaj let. Dokazali sva tudi, da se je uporaba kruane peci za peko kruha kljub sodobnim pekovskim aparatom ohranila vse do danes, predvsem v podelelskih gospodinjstvih.

 
   

PODROČJE:

Etnologija

NASLOV NALOGE:

Staro ni za v aaro

IZVAJALEC:

Ema Justin, Sara Starman, Nela Trcek

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Vesna Krvina, prof., Martina Jurman, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Zanimalo nas je, koliko starih igrac je na Žirovskem ae ohranjenih, ter razlika, koliko se razlikujejo igre naaih babic in dedkov v primerjavi z danaanjimi otroki. Prav tako nas je zanimalo, ce danaanji otroci te igre ae poznajo in ali so jim vaec. Naloga predstavi, da so se naae babice in dedki igrali predvsem igre na prostem, ki so si jih izmislili in izdelali sami. Zaradi dela na domacijah tudi niso imeli veliko casa za igro. Danaanji otroci menijo, da imajo za igro kar veliko casa. Mlajai otroci (2. in 3. razred) najraje posegajo po novejaih igracah, starejai (4. in 5. razred) pa raje svoj prosti cas prelivijo na prostem s prijatelji.

 
   

PODROČJE:

Fizika ali astronomija

NASLOV NALOGE:

Koliko lirovski ucenci vedo o virih energije?

IZVAJALEC:

Marko Filipic Dejan Peric  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Ina Caric, spec. str.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi sva raziskovala koliko ucenci OŠ Žiri vedo o virih energije. Predelala sva atevilna gradiva in izvedela veliko zanimivih podatkov o virih energije. V ta namen sva naredila ankete in jih razdelila ucencem II. in III. triade. V anketah sva zajela, od kod prihaja energija pa vse do razlicnih vrst elektrarn. Ucence sva spraaevala tudi, ce vedo, kaj uporabljajo doma za ogrevanje prostorov. Želela sva se prepricati koliko le vedo o energiji in kje so se seznanili s tem.

 
   

PODROČJE:

Geografija ali geologija

NASLOV NALOGE:

Ermanovec in drugi tisocaki v Škofjeloakem hribovju

IZVAJALEC:

Špela Šturm, Katja Jereb  

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Nela Erznolnik, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Povzetek V tej raziskovalni nalogi sva obravnavali hrib visok 1026 m nadmorske viaine, Ermanovec. Predvsem naju je zanimala priljubljenost Ermanovca v primerjavi s hribi Škofjeloakega hribovja. Zato sva sestavili anketne vpraaalnike in jih razdelili pohodnikom, ki sva jih srecali, dali pa sva jih tudi najinim sovrstnikom, ki ga tudi pogosto obiskujejo. Po anketah sodec sva se odlocili, da bova priljubljenost Ermanovca primerjali samo z blilnjimi vrhovi, kot so Blegoa, Bevkov vrh, Slajka… Zanimal naju je tudi izvor imena Ermanovec, prireditve ter za katero pot se odlocajo pohodniki, ko obiacejo Ermanovec.

 
   

PODROČJE:

Geografija ali geologija

NASLOV NALOGE:

Evropska unija in njeni drlavljani

IZVAJALEC:

Vid Velkavrh    

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Vlasta Pecelin, univ. dipl. soc.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Tema o Evropski uniji je v Sloveniji vedno aktualna, saj je naaa drlava le sedem let njena clanica. V raziskovalni nalogi me je zanimalo, koliko povprecni drlavljani Slovenije sploh poznajo Evropsko unijo (osnovno poznavanje, simboli EU, delovanje evropskega parlamenta, pololaj Slovenije v EU in vsakdan drlavljanov v EU). Menim, da imajo mnogi Slovenci prepricanje, da biti v EU pomeni le uporaba evra kot placilnega sredstva. Menim tudi, da Evropska unija vpliva na vsakdan njenih drlavljanov le, da se tega premalo zavedamo.

 
   

PODROČJE:

Geografija ali geologija

NASLOV NALOGE:

Ledinska imena v Poljanah in okolici

IZVAJALEC:

Mojca Šubic, Uraa Bolnar  

ŠOLA:

OŠ Poljane

MENTOR:

Sonja Homec, ucit.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi, sva v pogovorih z domacini in lastniki zemljiac zapisali ledinska imena v Poljanah in njihovi okolici. Z raziskovanjem sva ugotovili, da so se imena skozi cas spreminjala prav tako pa tudi zemljiaca. Izvedeli sva veliko o naseljevanju Poljanske doline ter, da se imena v vecini imenujejo po lastnikih, imenu domacih hia, po obliki zemljiaca ter po legendah o njih. Vecina starejaih ljudi s katerimi sva govorili je ledinska imena poznala pod imenom domaca imena. Nekaj jih je znalo razloliti tudi njihov nastanek. Povedali so nama, da se z njimi lale orientirajo in tako potrdili eno od najinih hipotez. Upava, da bo najina raziskovalna naloga pripomogla k ohranjanju ledinskih imen v Poljanah in okolici. Prav bi bilo, ce bi se tudi v prihodnosti domacini na imenovanih zemljiacih orientirali s pomocjo le dolocenih ledinskih imen, kajti tudi ta imena izralajo posebnosti in znacilnosti naaih krajev. V primeru, da se bodo poimenovanja cez leta pozabila, pa upava, da bo najina naloga v pomoc tistim, ki bi leleli o tem vedeti kaj vec oziroma raziskati.

 
   

PODROČJE:

Geografija ali geologija

NASLOV NALOGE:

Spreminjanje izobrazbene strukture v Gorenji vasi v zadnjih 50 letih

IZVAJALEC:

Nika Šturm, Nastja  Bajt  

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Mirjam Šinkovec, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Za to raziskovalno nalogo sva se odlocili zato, ker se letos srecujeva z odlocitvijo kam naprej, na katero srednjo aolo. Zanimalo naju je, kako so se o tem odlocali vcasih in kako se odlocamo danes. Primerjali sva podatke o stopnji izobrazbe v Gorenji vasi ob popisih od leta 1961 naprej. Zanimalo naju je tudi, kakano stopnjo izobrazbe so dosegli naai starai in kam se vpisujemo devetoaolci.

 
   

PODROČJE:

Interdisciplinarna podrocja

NASLOV NALOGE:

Cebelji izdelki in pridelki v vsakdanjem livljenju

IZVAJALEC:

Asja Bonnie  Pivk, Manca Šparovec  

ŠOLA:

OŠ Naklo

MENTOR:

Špela  Erlen, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Kljucne besede: cebele, med, fermentacija, znanje ucencev, zgodba s pesmijo;
Povzetek: V raziskovalni nalogi sva leleli preveriti, ali lahko natancno dolocimo vrsto medu po senzoricnih lastnostih, kako dobro poznamo cebelje izdelke in pridelke ter njihovo uporabo. Zavedava se, da so na tem podrocju zelo mocna razna druatva pa tudi cebelarji kot posamezniki, ki bi naredili vse, da bi njihovim »ljubljenkam« zagotovili spoatovanje in nenevarno ter cim bolj naravno livljenjsko okolje. Problem je v tem, da ljudje preveckrat razmialjamo egocentricno in pozabljamo na pravi pomen cebel. Naloga zajema teoreticno znanje, potrditev le-tega s poskusom fermentacije medu in informacije o poznavanju cebel, cebeljih izdelkov in pridelkov na podlagi ankete, osveacanje in ozaveacanje osnovnoaolskih in vrtcevskih otrok sva popestrili z avtorsko igrico in pesmico. Zavedava se, da tisto, kar se naucimo v otroatvu in pri ucenju tudi aktivno sodelujemo, v nas ostane trajnejae, vcasih vse livljenje.

 
   

PODROČJE:

Interdisciplinarna podrocja

NASLOV NALOGE:

Lasje, okras ali skrivnost?

IZVAJALEC:

Ana Meglic    

ŠOLA:

OŠ Trlic

MENTOR:

Asja Štucin, prof., Irena Žnidaric, prof.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Še vedno velja staro spoznanje, da ima clovekov zunanji videz v livljenju pomembno vlogo. Mlada dekleta imamo rada dolge in sijoce lase. Poleg leska in bliaca pa so nas zanimale ae fizikalne lastnosti las. Merili smo maso, debelino, pretrlno trdnost in prolnost razlicnih las. Rezultate, ki smo jih pridobili v laboratoriju za meroslovje Lotric, smo primerjali in analizirali med seboj ter zapisali zanimive zakljucke. Anketirali smo ucence in ucenke 7., 8. in 9. razreda. Z anketo smo leleli izvedeti nekaj vec o tem, kako ucenci in ucenke skrbijo za svoje lase. Sledil je ae pogovor z uspeano frizerko.

 
   

PODROČJE:

Interdisciplinarna podrocja

NASLOV NALOGE:

Papirna kromatografija

IZVAJALEC:

Nejc Kovacic    

ŠOLA:

OŠ Orehek Kranj

MENTOR:

Bernarda Debeljak, mag.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi je predstavljena papirna kromatografija in druge vrste kromatografij. V prakticnem delu so predstavljeni poskusi locevanja barvil v naravnih materialih kot so rdec nagelj, pomaranca, liaaj, praprot rebrenjaca in jelenov jezik, smreka in jelka, listi ciklame. Priprava materiala je bila dolgotrajna. Locevanje barvil s pomocjo barvnih flomastrih je potekala hitro. Kot topilo v poskusih sem uporabljal nepolarno topilo etanol in polarno topilo vodo. Priael sem do zakljuckov, da se barvila v nealkoholnih flomastrih bolje topijo v vodi kot v etanolu. V naravnih materialih se nekatera barvila topijo bolje v vodi (npr. barvila v liaaju, praproti, listu ciklame, cvetu nageljna), v iglicah smreke in jelke ter v lupini pomarance se bolje topijo v etanolu. Kljucne besede: kromatografija, voda, etanol

 
   

PODROČJE:

Interdisciplinarna podrocja

NASLOV NALOGE:

Spanje med mladostniki

IZVAJALEC:

Tjaaa Buh, Špela Petrovcic  

ŠOLA:

OŠ Poljane

MENTOR:

Irena Tehovnik, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Z raziskovalno nalogo sva leleli ugotoviti kako je s spanjem med osnovnoaolci in srednjeaolci, kateri so najpogostejai dejavniki, ki vplivajo na kolicino spanja ter kdo bolje pozna posledice pomanjkanja spanja. Postavili sva tri hipoteze, ki sva jih tekom naloge tudi preverjali in po raziskovanju priali do naslednjih rezultatov. Ugotovili sva, da osnovnoaolci spijo ponoci vsaj 8 ur, srednjeaolci pa 6, kar pomeni, da sva najino prvo hipotezo potrdili, kajti predvidevali sva, da osnovnoaolci spijo dlje casa kot srednjeaolci. Druga hipoteza je predvidevala, da srednjeaolci spijo manj casa, ker vec ur prelivijo zvecer za racunalnikom. Tudi ta hipoteza je po koncanem raziskovanju potrjena. Pred raziskovanjem sva predvidevali tudi, da osnovnoaolci slabae poznajo posledice v organizmu, ki nastanejo zaradi pomanjkanja spanja kot pa srednjeaolci. Tudi ta hipoteza je na podlagi pridobljenih rezultatov potrjena. Meniva, da je spanje nekaj zelo pomembnega v livljenju, ker se med spanjem organizem obnavlja in pridobiva novo energijo za nove izzive. Izdelava raziskovalne naloge je bila za naju zelo zanimiva izkuanja, ker sva se postavili v vlogo raziskovalca in ugotovili kako pomembno je spanje v casu odraacanja.

 
   

PODROČJE:

Kemija

NASLOV NALOGE:

Ali lahko krompir drli krompir?

IZVAJALEC:

Luka Jelovcan, Gaaper  Triler  

ŠOLA:

OŠ Cvetka Golarja

MENTOR:

Jasmina Vidovic, univ. dipl. inl.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Za raziskovalno nalogo smo se odlocili, ker radi eksperimentiramo. Pritegnilo nas je ime bioplastika. Že prej smo sliaali, da imajo v nekaterih trgovinah vrecke iz te plastike. Zato smo poiskali informacije o bioplastiki. Zanimalo nas je predvsem, iz cesa in kako jo pridobivajo. Zanimale so nas njene prednosti in slabosti. Zanimivo bi bilo ugotavljati, tudi, za kakane namene bi lahko uporabljali bioplastiko, vendar smo se omejili predvsem na raziskovanje njenih lastnosti. Izdelali smo tri razlicne vrste bioplastike. Želeli smo izvedeti, kako okolje vpliva na bioplastiko. Ker smo imeli za opazovanje premalo casa, nismo opazili bistvenih sprememb. Ugotovili smo, da se po aestih tednih le rahlo skrci, ena od plastik pa je tudi spremenila barvo.

 
   

PODROČJE:

Kemija

NASLOV NALOGE:

Saj proteini in steroidi so eno in isto, ali ...?

IZVAJALEC:

Karmen Strel    

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Lilijana Justin, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V nalogi sem sprva raziskovala proteine in mialjenje ljudi o njih. Najprej sem si s pomocjo literature nabrala nekaj osnovnega znanja o proteinih in ugotovila, da med ljudmi obstaja zmotno mialjenje o njih ter jih zamenjujejo s steroidi. Nato sem skozi anketo ugotavljala, koliko anketiranci sploh vedo o proteinih, njihovem namenu…sestavila sem le anketo o proteinih, saj bi drugace po mojem mnenju iznicila moj glavni cilj. Moj glavni cilj raziskovalne naloge pa je bil, ugotoviti ali ljudje proteine zamenjujejo s steroidi. Ce bi namrec sestavila anketo o proteinih IN steroidih bi ae bolj zmedla anketirance in rezultati do katerih bi priala ne bi bili realni. Tako pa sem v anketo o proteinih ''skrivoma'' vnesla tudi molnosti, molne za odgovore na ista vpraaanja ( o steroidih namesto proteinih ). In moj glavni cilj je bil doselen. Vecina ljudi proteine zamenjuje s steroidi.

 
   

PODROČJE:

Matematika ali logika

NASLOV NALOGE:

Matematika v predaolskem obdobju

IZVAJALEC:

Ana Jereb, Elizabeta Debeljak  

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Darja Krek, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V raziskovalni nalogi sva raziskovali, kaj se dogaja z matematiko v predaolskem obdobju. Zanimalo naju je, kako se z matematiko ukvarjajo v vrtcu, tik pred vstopom v aolo. Pogledali sva si kurikulum za vrtce ter standarde znanja v prvem razredu osnovne aole. Z eksperimentalnim delom z otroki v vrtcu sva za nekaj ucnih ciljev prvega razreda skuaali ugotoviti, ali jih le obvladajo tudi predaolski otroci. Ugotovili sva, da kar nekaj ucnih ciljev pri pouku matematike v prvem razredu le obvladajo tudi predaolski otroci.

 
   

PODROČJE:

Psihologija

NASLOV NALOGE:

Ali nam res ne bi bilo lalje brez tebe, alkohol?

IZVAJALEC:

Blalka Rupnik, Petra Trcek  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Andreja Bogataj, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

»Mladost je norost.« pravi star ljudski pregovor. Pa vendar je to obdobje, ko si mladi pridobivamo izkuanje, sklepamo prijateljstva in smo obcutljivi in dovzetni za mnoge dralljaje iz okolice. Eden izmed teh je tudi srecanje z alkoholom, prve pozitivne in negativne izkuanje opitosti, dolivimo prvo izkuanjo zbujanja z glavobolom, slabostjo, se srecamo z razlicnimi reakcijami staraev in prijateljev. Kakane so okoliacine in vzroki mladih za ulivanje alkohola, kakaen je odnos mladostnikov, odnos staraev, drulbe in drlave do ulivanja alkohola, kakani so ucinki alkohola na telo in odnose, pa predlogi mladih za zmanjaanje ulivanja alkohola… Vse to in ae mnogo vec najdete v najini raziskovalni nalogi. Ugotovili sva, da se v naai drulbi pojavljajo pristaai in nasprotniki ulivanja alkohola. Staro vino – star prijatelj (ansambel Tonija Verderberja), Vince rumeno (Beneaki fantje), Alkohol (Šank Rock) …je le nekaj naslovov slovenskih pesmi, ki opevajo alkohol. Takane pesmi vecina ljudi zna na pamet in so bolj kot ne sestavni del atevilnih zabav. Na drugi strani pa se atevilne organizacije vsakodnevno borijo proti alkoholu. Alkohol razdira druline, povzroca telave, nasilje, odvisnost in na cestah ubija ljudi. Na eni strani ljudje torej zavracajo alkohol, na drugi strani pa ga opevajo. Kako gre to skupaj? Odlocitev lahko sprejme samo vsak posameznik.

 
   

PODROČJE:

Racunalniatvo ali telekomunikacije

NASLOV NALOGE:

Storitve spleta pri ucencih v osnovni aoli in varnost na spletu

IZVAJALEC:

Katja  Šturm    

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Tanja Rezar, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Za raziskovalno nalogo sem si izbrala podrocje iz racunalniatva in telekomunikacije, ker je racunalniatvo vedno bolj razairjena tema in se vedno bolj uporablja. Želela sem raziskati, koliko se spet uporablja pri ucencih v osnovni aoli, ter kaj sploh uporabljajo. Zanimala me je tudi uporaba in razairjenost socialnih omrelij med ucenci. Nazadnje pa sem lelela preveriti ae kako so ucenci obveaceni o varnosti na spletu, ter ce jih kdo nadzoruje pri uporabi spleta. Splet danes uporabljamo prakticno vsi, od najmlajaih do najstarejaih. V teoreticnem delu sem preucila kaj je splet, kako je z uporabo spleta, kaj so storitve spleta, ter kako je z varnostjo otrok na internetu. Glavni problem raziskovalne naloge je bil ugotoviti, ali se uporaba spleta razlikuje glede na spol, prostor bivanja in razred ucencev.

 
   

PODROČJE:

Racunalniatvo ali telekomunikacije

NASLOV NALOGE:

Uporaba Facebook-a med mlajaimi od 13 let

IZVAJALEC:

Nejc Podlogar    

ŠOLA:

OŠ Ivana Groharja Škofja Loka

MENTOR:

Majda Šubic, ucit.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Facebook, kot eden od najbolj razairjenih socialnih omrelij, postaja vedno bolj priljubljen nacin drulenja tudi med mladimi. Ob zanimivostih, ki jih ponuja tak nacin drulenja, pa je potrebno biti pozoren tudi na nevarnosti in pasti na katere lahko naletimo pri njegovi uporabi. Predvsem ne smemo pozabiti na zagotavljanju varne uporabe le od vsega zacetka kreiranja Facebook profila in potem tudi pri njegovi uporabi oziroma podajanju vsebin preko tega medija. Namen raziskovalne naloge je ugotoviti kako pogosto uporabljajo Facebook otroci mlajai od 13 let, kakane vsebine si izmenjujejo s svojimi prijatelji, predvsem pa koliko se zavedajo nevarnosti, ki jim pretijo z njegovo uporabo oziroma kako so si pomagali, da bi bil njihov profil cim bolj zaaciten. Za dosego zastavljenega cilja naloge je bila izvedena anketa tako med otroci mlajaimi od 13 let kot tudi med njihovimi starejaimi vrstniki in starai, ki jim mogoce ali pa tudi ne, pomagajo pri zagotavljanju varne uporabe Facebooka.

 
   

PODROČJE:

Slovenski jezik ali knjilevnost

NASLOV NALOGE:

Oh, to branje

IZVAJALEC:

Mark  Bogataj, Anja  Pirih  

ŠOLA:

OŠ Žiri

MENTOR:

Barbara Peternel, univ. dipl. bibl.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Raziskovalna naloga z naslovom Oh, to branje se dotika pomena branja in bralne pismenosti. Med vsemi jezikovnimi dejavnostmi je branje najpogosteje preucevana in raziskana jezikovna raba in jezikovna zmolnost, piae doktorica Grosmanova, a na aoli takih raziskav ae nimamo. Najina raziskava bo odgovorila na nekatera vpraaanja o branju, kakor ga dolivljajo delavci in ucenci tretjega, aestega in devetega razreda naae aole. Najprej sva iz razlicnih virov zbrala literaturo, ki govori o branju, bralni pismenosti ter o novih orodjih za branje e-besedil. Zanimalo naju je, koliko ucenci naae aole berejo, kaj jim branje pomeni, kako izbirajo knjige, ali sodelujejo pri bralni znacki, po kateri vrsti knjig najraje posegajo ter preprosto kakaen imajo odnos do branja. Podobna vpraaanja sva postavila tudi delavcem aole in dobila odgovore tudi o tem, koliko se poslulujejo elektronskih naprav za branje in pisanje.

 
   

PODROČJE:

Sociologija

NASLOV NALOGE:

Glasba naae generacije

IZVAJALEC:

Hana  Šturm, Tinkara Cadel  

ŠOLA:

OŠ Ivana Tavcarja Gorenja vas

MENTOR:

Nela Erznolnik, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Raziskovali sva kakano glasbo posluaajo osnovnoaolci od 6. do 9. razreda. Prav tako naju je zanimalo katere medije uporabljajo, kje glasbo dobijo (zgoacenke, prenaaanje iz interneta) in ali imajo v povezavi z glasbo tudi kakane druge interese. Za to temo sva se odlocili, ker glasba predstavlja velik del najinega livljenja in livljenja ucencev naae aole od 6. do 9. razreda.

 
   

PODROČJE:

Sociologija

NASLOV NALOGE:

Obrmenjenost ljudi z modo

IZVAJALEC:

Ana Demaar, Klara Rakovec  

ŠOLA:

OŠ Poljane

MENTOR:

Mihaela Žakelj Ogrin, prof.       

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

V tej raziskovalni nalogi sva raziskovali kakaen vpliv ima moda na cloveka, kakano je njihovo zanimanje za modo, jim je bolj pomembna cena kot moda… O tem sva povpraaali ucence naae aole. Ugotovili sva, da je moda, ne glede na to da je vecina ucencev iz vasi, tudi tu zelo priljubljena. Moda je navsezadnje povsod, vendar sva se midve bolj poglobile v modo oblacil. Dodali sva tudi teoreticni del, v katerem sva navedli zgodovino mode ter danaanjo modo, ter jih nekako primerjali. Tudi tu sva ugotovili marsikaj. Ne glede na to da se moda ves cas ponavlja, sta si zgodovina mode ter danaanja moda precej drugacni.

 
   

PODROČJE:

Zgodovina ali umetnostna zgodovina

NASLOV NALOGE:

Od kovcka do kombija: zgodovina Potujoce knjilnice Trlic

IZVAJALEC:

Nika  Štirn, Nela Terziev  

ŠOLA:

OŠ Krile

MENTOR:

Andreja Polanaek, mag., Simona Bertoncelj, prof., dipl. lit. komp.    

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:

Kako so se potujoce knjilnice sploh razvile? Kdaj se je pojavila v naaem kraju? Kdo jih obiskuje? Ali jih je smiselno obdrlati ob vsem napredku? Prav taka vpraaanja so se nama porajala ob zacetku, ko sva zaceli raziskovati zgodovino Potujoce knjilnice Trlic. Brskali sva po arhivih, odali na popotovanje s potujoco knjilnico in z anketo raziskali njeno obiskanost. Ugotovili sva, da je imela v preteklosti potujoca knjilnica zaradi slabaih prometnih povezav, drugacnega nacina livljenja in pomanjkanja osebnih vozil res vecji pomen. Vendar obiskanost in izposoja in priljubljenost med njenimi obiskovalci kalejo, da se bo potujoca knjilnica obdrlala tudi v prihodnje.

 
   
   
Datum:  
Posodobljeno:
Izdelano: 22.1.2012
© ŠC Kranj, 1996-2013   webmaster