Regijska srečanja mladih raziskovalcev
gorenjskih srednjih in osnovnih šol
Regijska srečanja mladih raziskovalcev
SREDNJIH ŠOL > OSNOVNIH ŠOL >ŠC Kranj >
Informacije
Za vodje raziskovalnih aktivov ...
 
O XIII. srečanju
Organizatorji
Vodje razisko. aktivov
Termini
Pozdrav sodelujočim
Ocenjevalne komisije
Ocenjevalni list
Bilten srečanja
 
Raziskovalne naloge
Pogoji in pravila
Oblika in vsebina
Predstavitev
Napotki za izdelavo
Splošni napotki
Izgled, vsebina
Literatura
Primeri nalog
Prijavljene naloge
Oddane naloge
Statisti. pregled nalog
   
Prijava raziskova. nalog
Navodila za prijavo
Prijavnica
   
Pokrovitelji
   
Prejšnja srečanja
Arhiv srečanj
   
Raziskovalna dejavnost srednjih šol
Predstavitev
Model uvajanja inovativnosti in podjetništva
 


XIII. regijsko srečanje mladih raziskovalcev gorenjskih osnovnih šol

 
  REZULTATI PO PODROČJIH:
   
  Področje: Interdisciplinarna podrocja
 
 

1.

NASLOV NALOGE:
Papirna kromatografija

IZVAJALEC:

Nejc Kovacic    
ŠOLA:
OŠ Orehek Kranj
MENTOR:
Bernarda Debeljak, mag.        
   
POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:
V raziskovalni nalogi je predstavljena papirna kromatografija in druge vrste kromatografij. V prakticnem delu so predstavljeni poskusi locevanja barvil v naravnih materialih kot so rdec nagelj, pomaranca, liaaj, praprot rebrenjaca in jelenov jezik, smreka in jelka, listi ciklame. Priprava materiala je bila dolgotrajna. Locevanje barvil s pomocjo barvnih flomastrih je potekala hitro. Kot topilo v poskusih sem uporabljal nepolarno topilo etanol in polarno topilo vodo. Priael sem do zakljuckov, da se barvila v nealkoholnih flomastrih bolje topijo v vodi kot v etanolu. V naravnih materialih se nekatera barvila topijo bolje v vodi (npr. barvila v liaaju, praproti, listu ciklame, cvetu nageljna), v iglicah smreke in jelke ter v lupini pomarance se bolje topijo v etanolu. Kljucne besede: kromatografija, voda, etanol

2.

NASLOV NALOGE:
Lasje, okras ali skrivnost?

IZVAJALEC:

Ana Meglic    
ŠOLA:
OŠ Trlic
MENTOR:
Asja Štucin, prof., Irena Žnidaric, prof.     
   
POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:
Še vedno velja staro spoznanje, da ima clovekov zunanji videz v livljenju pomembno vlogo. Mlada dekleta imamo rada dolge in sijoce lase. Poleg leska in bliaca pa so nas zanimale ae fizikalne lastnosti las. Merili smo maso, debelino, pretrlno trdnost in prolnost razlicnih las. Rezultate, ki smo jih pridobili v laboratoriju za meroslovje Lotric, smo primerjali in analizirali med seboj ter zapisali zanimive zakljucke. Anketirali smo ucence in ucenke 7., 8. in 9. razreda. Z anketo smo leleli izvedeti nekaj vec o tem, kako ucenci in ucenke skrbijo za svoje lase. Sledil je ae pogovor z uspeano frizerko.

3.

NASLOV NALOGE:
Cebelji izdelki in pridelki v vsakdanjem livljenju

IZVAJALEC:

Asja Bonnie  Pivk, Manca Šparovec  
ŠOLA:
OŠ Naklo
MENTOR:
Špela  Erlen, prof.        
   
POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:
Kljucne besede: cebele, med, fermentacija, znanje ucencev, zgodba s pesmijo;
Povzetek: V raziskovalni nalogi sva leleli preveriti, ali lahko natancno dolocimo vrsto medu po senzoricnih lastnostih, kako dobro poznamo cebelje izdelke in pridelke ter njihovo uporabo. Zavedava se, da so na tem podrocju zelo mocna razna druatva pa tudi cebelarji kot posamezniki, ki bi naredili vse, da bi njihovim »ljubljenkam« zagotovili spoatovanje in nenevarno ter cim bolj naravno livljenjsko okolje. Problem je v tem, da ljudje preveckrat razmialjamo egocentricno in pozabljamo na pravi pomen cebel. Naloga zajema teoreticno znanje, potrditev le-tega s poskusom fermentacije medu in informacije o poznavanju cebel, cebeljih izdelkov in pridelkov na podlagi ankete, osveacanje in ozaveacanje osnovnoaolskih in vrtcevskih otrok sva popestrili z avtorsko igrico in pesmico. Zavedava se, da tisto, kar se naucimo v otroatvu in pri ucenju tudi aktivno sodelujemo, v nas ostane trajnejae, vcasih vse livljenje.

NASLOV NALOGE:
Spanje med mladostniki

IZVAJALEC:

Tjaaa Buh, Špela Petrovcic  
ŠOLA:
OŠ Poljane
MENTOR:
Irena Tehovnik, prof.        
   
POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE:
Z raziskovalno nalogo sva leleli ugotoviti kako je s spanjem med osnovnoaolci in srednjeaolci, kateri so najpogostejai dejavniki, ki vplivajo na kolicino spanja ter kdo bolje pozna posledice pomanjkanja spanja. Postavili sva tri hipoteze, ki sva jih tekom naloge tudi preverjali in po raziskovanju priali do naslednjih rezultatov. Ugotovili sva, da osnovnoaolci spijo ponoci vsaj 8 ur, srednjeaolci pa 6, kar pomeni, da sva najino prvo hipotezo potrdili, kajti predvidevali sva, da osnovnoaolci spijo dlje casa kot srednjeaolci. Druga hipoteza je predvidevala, da srednjeaolci spijo manj casa, ker vec ur prelivijo zvecer za racunalnikom. Tudi ta hipoteza je po koncanem raziskovanju potrjena. Pred raziskovanjem sva predvidevali tudi, da osnovnoaolci slabae poznajo posledice v organizmu, ki nastanejo zaradi pomanjkanja spanja kot pa srednjeaolci. Tudi ta hipoteza je na podlagi pridobljenih rezultatov potrjena. Meniva, da je spanje nekaj zelo pomembnega v livljenju, ker se med spanjem organizem obnavlja in pridobiva novo energijo za nove izzive. Izdelava raziskovalne naloge je bila za naju zelo zanimiva izkuanja, ker sva se postavili v vlogo raziskovalca in ugotovili kako pomembno je spanje v casu odraacanja.

   
   
Datum:  
Posodobljeno:
Izdelano: 20.jan.2013
© ŠC Kranj, 1996-2013   webmaster